Nekaj dni kasneje ji je zdravnik opravil krvne teste in ji predpisal antibiotike, češ da gre za manjšo virusno ali bakterijsko infekcijo. Otečene bezgavke so namreč dobro znan znak, ki kažejo na to, da je nekdo bolan. Lahko se pojavijo zaradi prehlada, težav z zobmi ali česa drugega, a večinoma uplahnejo, ko pacient okreva. Tako ji je zdravnik rekel, naj se vrne čez deset dni, ko bo nehala jemati antibiotike.

Ker bulica ni izginila, jo je napotil na ultrazvok in k otorinolaringologu. Krvni testi niso pokazali nič nenavadnega, poleg neboleče bulice pa ni imela nobenih drugih simptomov. ''Počutila sem se dobro. Nekoliko bolj utrujeno, a to sem pripisala delu in življenju,'' pove Polly iz Essexa. Poslali so jo še na hematološki oddelek, kjer so opravili nekaj testov in čakala je na izvide.

Bila je na poti v Maroko, saj je želela obiskati prijateljičino dekliščino, a pred tem se je še oglasila pri zdravniku, ki jo je poklical na pogovor. Čeprav je imela v avtomobilu spakirane kovčke, na letalo ni nikoli prišla. Zdravnik ji je namreč povedal, da ima raka. ''Trenutka se spominjam zamegljeno. Vem, da sem jokala dva dni skupaj in prevzela me je jeza. Zakaj se to dogaja meni? Preprosto ne pričakuješ, da ti bodo pri 25 letih rekli, da imaš raka,'' pripoveduje Polly. Njeni rezultati biopsije limfnih žlez so pokazali, da ne trpi za bakterijsko okužbo, a za Hodgkinovim limfomom.

Vendar pa je Polly imela srečo, da so ji raka odkrili zgodaj. ''Ker je rak redek pri mladih ljudeh, navadno traja dolgo časa preden diagnosticirajo Hodkinov limfom,'' je pojasnil hematolog dr. Graham Collins iz univerzitetne bolnišnice v Oxfordu. ''Osebni zdravniki so vsak dan bombardirani z najrazličnejšimi stvarmi, a v svoji karieri bo osebni zdravnik naletel le na okoli 5 do 10 primerov limfoma. Hkrati pa na tisoče primerov virusne ali bakterijske infekcije s podobnimi simptomi,'' doda.

Tako ni nenavadno, da Hodgkinov limfon osebni zdravniki zamenjajo za virusno ali bakterijsko infekcijo. ''Limfom se lahko pokaže na različne načine,'' je povedal Jonathan Pearce vodja britanskega združenja za limfom. ''Ni podoben tradicionalnem raku, ki se prične razvijati iz trde mase na določenem predelu. Simptomi so lahko zelo nejasni, zaradi česar ga hitro zamenjamo za druge bolezni in stanja.''

Najpogostejši znak Hodgkinovega limfona je tako ena ali več nebolečih oteklin v dimljah, pod pazduho ali na vratu nad ključnico, tako kot jo je imela Polly. Povzroči jih prekomerna količina limfocitov – belih krvnih celic, ki se nabirajo v limfnih žlezah. A te bulice lahko rastejo izjemno počasi in že manjše vsakodnevne infekcije lahko povzročijo otekanje limfnih žlez.

Okoli eden od štirih pacientov bo imel druge opozorilne znake, kot so močno potenje, povišana telesna temperatura preko noči, nenadna izguba telesne teže, splošna bolečina v telesu po pitju alkohola (ker alkohol draži rakave celice in sproža vnetja), vztrajen kašelj, kratka sapa in srbečica.

Drugi izziv je še ta, da se lahko rak pokaže v različnih oblikah. Obstajata namreč dva tipa Hodgkinovega limfoma. ''V nekaterih primerih lahko bolnik k osebnem zdravniku zaradi različnih simptomov hodi več let, preden mu postavijo pravo diagnozo,'' pove Jonathan Pearce. Da je postavitev diagnoze težka, so priznali tudi osebni zdravniki. V eni izmed anket, ki so jih opravili v Britaniji, so trije od štirih zdravnikov povedali, da bi z veseljem prejeli dodatna izobraževanja za postavljanje diagnoze in zdravljenje limfoma. Tako kot pri vsaki diagnozi, je namreč tudi v tem primeru zgodnja diagnoza najboljše zdravilo. Če Hodgkinov limfom odkrijejo v zgodnji fazi, 90 odstotkov pacientov preživi pet let po diagnozi. Če bolezen napreduje, pa okoli 65 odstotkov pacientov preživi pet let po diagnozi.

Nova zdravila, kot so rituximab in brentuximab so se izkazala za učinkovita pri zdravljenju nekaterih oblik limfoma. Možnosti zdravljenja so še operacija, kemoterapija, radioterapija in presaditev kostnega mozga.

 ''Vsi mi rečejo: 'Imaš 'ta dobrega' raka'. Limfomi so na splošno dobro ozdravljivi,'' pove Polly, ki je prešla devet mesečno zdravljenje s kemoterapijo v londonski bolnišnici University College Hospital. Aprila leta 2012 so ji zdravniki povedali, da je bolezen v remisiji in da na slikah ni več sledi raka. Le mesec dni kasneje se je poročila s svojim partnerjem Jonom, a leto dni kasneje se je rak vrnil. ''To je bilo prvič, ko sem videla Jona jokati,'' pripoveduje.

Hodgkinov limfom se povrne pri enem na štiri primere in takrat običajna kemoterapija ni dovolj. Polly je potrebovala še presaditev kostnega mozga. K sreči je bil njen starejši brat Dave primeren darovalec in po nekaj kemoterapijah z visokim odmerkom, je prejela še infuzijo matičnih celic, ki so jih odvzeli iz bratovega kostnega mozga. V nasprotju s celicami njenega imunskega sistema, so bratove matične celice raka prepoznale kot grožnjo in pomagale pri uničevanju razpršenih celic, ki so še ostale po kemoterapiji. Študije kažejo, da je presaditev kostnega mozga učinkovita pri sedmih na deset primerov.

Vsak pregled od tedaj je tako pokazal, da je Polly premagala raka in sedaj ji zdravniki lahko bolj samozavestno rečejo, da je rak samo še preteklost. 29-letnica se je že vrnila na svoje delo policistke, a trenutno opravlja bolj pisarniškega dela. ''Še sem živa in še vedno brcam – a le nekoliko bolj nežno,'' se pošali in doda, da se mora trenutno še nekoliko paziti. A ključno je, da je zmagala v svoji največji bitki življenja.