Vizita.si
image (28)

Novice

Rak pobija našo družino!

E.T.
30. 10. 2009 12.19
0

56-letna Pamela Lewis in njena leto starejša sestra Sue Postans sta se znašli pred življenjsko odločitvijo. Naj čakata, da ju napade rak, ki jima je vzel že starše, mlajši sestri in sestrični, ali naj se preventivno odločita za odstranitev dojk in jajčnikov?

Bolezen že vrsto let krči njuno družino

Življenje Pamele in Sue se že od nekdaj vrti okrog bolezni in umiranja. ''Zaradi raka sva izgubili očeta in mamo. Bolezen ni prizanesla niti najinima sestričnama niti mlajšima sestrama – ena od sester je zbolela za rakom na dojki, druga za rakom na jajčnikih,'' pripoveduje Pamela. Sue pa dodaja: ''Vsako jutro, ko se zbudiva, se vprašava, ali bo morda katera od naju naslednja.'' In ravno zaradi tako pogostega pojavljanja te smrtonosne bolezni v družini so zdravniki posumili, da so ženske sorodnice nosilke genov BRCA1 in BRCA2, zaradi katerih v srednjih letih zbolijo za rakom dojke ali jajčnikov. Zato so Pameli in Sue svetovali, naj se preventivno odločita za odstranitev dojk in jajčnikov. Kot da že sama misel na to, da bosta ostali brez tistih organov, ki ju pravzaprav delajo žensko, ni dovolj, se je vse skupaj še dodatno zapletlo zaradi dolgih čakalnih dob.

Ženske z genoma BRCA1 in BRCA2 imajo petkrat več možnosti, da zbolijo za rakom dojke, pravijo strokovnjaki. Medtem ko za rakom na dojki zboli kar od 15 do 40 odstotkov žensk z omenjenima genoma, jih ima to bolezen nekaj več kot odstotek žensk brez genov BRCA1 in BRCA2.

Na testiranje bi morali čakati tri leta

Preden se zaskrbljeni sestri odločita za operacijo, morata seveda na preiskavo, ki bo pokazala, ali sploh imata problematične gene. ''Noro je, da so nama predlagali operacijo, s katero bi nama odstranili prsi in jajčnike, brez da bi sploh pogledali, ali imava nevarne gene. A to ni krivda zdravnikov – ti so bili namreč čudoviti in so nama bili v veliko pomoč. Vlada je tista, ki bi lahko vplivala na čakalne vrste,'' zgroženo razlaga Sue in dodaja: ''Kaj pa, če sploh nimava genov za raka? Zakaj bi šli na operacijo, če sploh ni nujno potrebna?'' Tako bosta morali, kot vse kaže, kar tri leta v strahu čakati na testiranje, in samo upata lahko, da ju v tem času ne bo napadla bolezen. Povprečna čakalna doba za to gensko preiskavo v Veliki Britaniji je sicer okrog osem tednov, a v Walesu, kjer živita Pamela in Sue, so letne norme že zapolnjene – tam na leto opravijo le 60 testiranj za gene BRCA1 in BRCA2. ''Če bi živeli 80 kilometrov stran, nama ne bi bilo treba čakati na testiranje. Tako pa živiva na robu in sva ves čas na trnih, ker ne veva, ali se bova nekega jutra zbudili bolni,'' še pravi Sue.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587