Najprej si oglejmo grozljive številke
"Letno zboli za rakom v Sloveniji 14 tisoč ljudi. Med nami pa trenutno biva 100 tisoč ljudi, ki imajo diagnozo raka. To so za našo populacijo velike številke. Rak je glavni problem naše družbe danes," pove izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., z ljubljanskega Onkološkega inštituta.
Od 14 tisoč novih primerov letno je 7500 moških. In od 100 tisoč ljudi, ki jih trenutno živi z rakom, je moških 40 tisoč. Ženske zbolevajo manjkrat in večkrat preživijo.
Najpogostejši raki pri naših moških so:
- rak prostate (najpogostejši, 1500 novih primerov letno in 400 smrti letno)
- rak pljuč
- rak na debelem črevesu in danki
- rak glave in vratu
- rak kože
| Še en moški rak je rak na modih. Ni najpogostejši, a v nasprotju s prej omenjenimi raki, za rakom na modih zbolevajo mlajši moški, stari od 18 do 35 let! |
Dobra novica je, da je večletno ozaveščanje o slabih posledicah kajenja, imelo učinek. Pri nas se zmanjšuje število moških kadilcev. Hkrati se zmanjšuje tudi število rakov pljuč ter glave in vratu. Prvega strokovnjaki imenujejo kar kadilski rak, drugega pa pivsko-kadilski rak.
Pot do raka: kajenje, alkohol, nezdrava hrana, prekomerna telesna teža
"Skupni imenovalec vseh prej naštetih rakov so slabe življenjske razvade," poudarja prof. dr. Primož Strojan, dr. med., z Onkološkega inštituta. Izjema je le rak mod. Ljudje so se začeli zavedati škodljivosti kajenja – premalo pa se še zavedajo, koliko si škodijo s tem, da se ne gibajo dovolj.
Kajenje, alkohol, nezdrava hrana in neredna telesna aktivnost. Te štiri nezdrave navade povzročajo dve tretjini vseh bolezni, zaradi katerih ljudje danes zbolevajo in umirajo, pove doc. dr. Vedran Hadžić, dr. med., s Fakultete za šport. Svetovni podatki kažejo, da je danes - zaradi boljše ozaveščenosti o škodljivosti kajenja - dejansko začelo več ljudi zbolevati zaradi pomanjkanja gibanja. Da bi se zaščitili pred rakom, pa je dovolj, da veliko hodimo.
Najbolj enostavna mogoča preventiva - HOJA Lani je akcija osveščanja potekala pod imenom Pravi moški. Letos so jo, da bi poudarili pomembnost hoje pri preventivi, poimenovali Zakorakaj k zdravju. Društvo onkoloških bolnikov jo pripravlja skupaj z Onkološkim inštitutom, Fakulteto za šport in Ministrstvom za zdravje. Slovenci smo znani po uspehih naših profesionalnih športnikov, pove dr. Hadžić, toda splošna populacija se giba premalo. In to bi rada akcija Zakorakaj k zdravju spremenila. Seveda se ji lahko pridružijo tako moški kot ženske, saj je hoja enako koristna za vse. Prikorakajte si darilce Na tej spletni strani lahko delite fotografijo s svojega sprehoda, vnesete dolžino poti, izhodiščno in končno točko ter čas, ki ste ga porabili. Med vsemi, ki bodo sodelovali, jih bodo izžrebali nekaj, ki bodo prejeli darilce. Seveda pa je največje darilo to, da boste naredili nekaj za svoje zdravje. |
Ne podcenjujte hoje
Dr. Hadžić našteva:
- Hoja znižuje krvni tlak, raven krvnega sladkorja in raven škodljivega holesterola ter zvišuje raven koristnega holesterola v krvi.
- Hoja krepi srce in ožilje, zmanjšuje delež maščevja v telesu in negativne posledice stresa ter preprečuje redčenje kostne mase.
- Hoja vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov ter ugodno vpliva na uravnavanje telesne teže, na sladkorno bolezen, osteoporozo, presnovo maščob in depresijo, primerno oblikuje tudi mišice nog in medenice.
Zdravniki premalo poudarjamo, kako pomembno je dovolj hoditi, dodaja. Hoja v primerjavi s tekom bistveno manj obremenjuje sklepe, vezi in mišice, možnost poškodb je minimalna, naše stopalo je bolj kot za tek prilagojeno za hojo.
A koliko hoditi?
150 minut na teden je običajno priporočilo – a to je minimum, poudarja Hadžić. Ker pri hoji ni stranskih učinkov in se ne moremo predozirati, ni razloga, da bi se zadovoljili z minimumom. Bolje je, da si za cilj zastavimo 300 minut na teden.
Catrine Tudor-Locke, ameriška raziskovalka hoje, priporoča naslednje število korakov:
- vsaj 10.500 korakov za predšolske otroke (4 do 6 let)
- vsaj 11.500 korakov za otroke v osnovni šoli (deklice med 6 in 11 letom starosti)
- vsaj 13.500 korakov za otroke v osnovni šoli (fante med 6 in 11 letom starosti)
- vsaj 10.500 korakov za mladostnike (12 do 19 let)
- vsaj 7500 korakov za odrasle (20 do 65 let)
- vsaj 7500 korakov za zdrave starejše od 65 let
- vsaj 7000 korakov za osebe z gibalnimi težavami ali kroničnimi boleznimi
Poudarek je spet na – vsaj.
Hoditi morajo tudi bolniki
Hoditi bi morali tudi bolniki ter tisti, ki so preboleli bolezen. "Nepotreben počitek nepotrebno oslabi telo. To velja za zdrave in bolne," pravi asist. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., z Onkološkega inštituta.
"Samo dve izjemi sta - oziroma samo ena, ker gre pri drugi izjemi bolj za omejitev. Takoj po kirurgiji, ko se morajo tkiva celiti, in pa pri bolnikih, ki imajo več kostnih metastaz oziroma hudo osteoporozo. Njim je odsvetovana hoja po neravnih spolzkih terenih, ker je večja nevarnost zloma."
Se zavedate, kako vas lahko obvaruje program SVIT? To je presejalni program, ki lahko odkrije rak debelega črevesa in danke v stadiju, ko so prisotne samo predrakave spremembe. Takrat rak ne oddaja še nobenih simptomov! Stopnja ozdravljivosti pa je izredno visoka. Če se ne udeležimo presejalnega programa, pa se simptomi pojavijo, ko je bolezen tako napredovala, da jo je veliko težje ozdraviti. Preden smo dobili program SVIT, je število rakov debelega črevesa in danke strmo naraščalo, sedaj pa se manjša. Izračunali so, da bi bilo, če ne bi imeli programa SVIT, letno od 300 do 400 primerov več raka debelega črevesa in danke. Sodelovanje v programu je brezplačno. |
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV