Rak na materničnem vratu je mogoče s presejalnim programom Zora odkriti v zelo začetnem stadiju ali celo tedaj, ko so prisotne šele predrakave spremembe, torej preden se rak sploh razvije. Pri raku na zunanjem spolovilu ali raku materničnega telesa presejalnega programa ni, je pa mogoče opozorilne znake odkriti s tem, da redno opazujemo svoje telo. Pri raku na zunanjem spolovilu se pojavijo razjede, pri raku materničnega telesa pa krvavitve. V nasprotju s temi tremi raki rodil je raka jajčnikov odkriti veliko težje.

Največja težava je, da na začetku ne kaže nobenih posebnih znakov. “Ženska, ki je zbolela, pogosto ne ve, da je zbolela. Prvi znaki, če se sploh pojavijo, so zelo nespecifični," pove dr. Erik Škof, onkolog internist Onkološkega inštituta Ljubljana. "Občutek tiščanja v trebuhu ali siljenje na vodo. Toda teh dveh znakov nimajo vse bolnice in lahko se pojavijo tudi zaradi drugih vzrokov." Obisk zdravnika priporoča, če trajata dlje kot teden ali dva. Nujno pa je treba k zdravniku, če se pojavi napenjanje v trebuhu ali se poveča obseg pasu. "Ker to pa je že znak, da se rak razširja po trebuhu." Rak jajčnikov se tako najpogosteje odkrije v že napredovalem stadiju, ko je zaradi tega prognoza slabša.

“Prvi način zdravljenja je kirurško zdravljenje, po operaciji pa sledi pooperativno sistemsko zdravljenje, v tem primeru kemoterapija, ki ji včasih priključimo tarčna biološka zdravila glede na stadij, v katerem je rak,” pojasnjuje dr. Škof. “Ta vrstni red, da je najprej operacija in nato kemoterapija, se lahko tudi obrne, če se je bolezen že preveč razširila po trebuhu in se oceni, da s kirurgijo ne bi mogli odstraniti vse bolezni. Ta prva odločitev o načinu zdravljenja je zelo pomembna, zato jih obravnavamo na multidisciplinarnem konziliju.”

Preberite si tudi zgodbo Vesne iz Radeč, ki je premagala raka jajčnikov. Danes zaradi izkušnje bolezni mnogo bolj razume, zakaj je res treba užiti čisto vsak dan, ki nam je podarjen.

Je rak jajčnikov res vedno povezan z mutacijo gena?

Rak jajčnikov tako kot rak dojk povezujemo z mutacijo gena, čeprav v resnici obstaja več rakov jajčnikov in niso vsi genetsko pogojeni. Je pa slednja oblika te bolezni res najpogostejša.

“Na Onkološkem inštitutu sodelujemo z genetiki, tako da vsem bolnicam s to diagnozo priporočamo tudi posvet z genetikom, ki opravi test. Treba je poudariti, da je izvid anonimen. Bolnica njegov rezultat izve ustno, na posvetu,” pove onkolog. To testiranje poteka vzporedno z zdravljenjem. In če je izvid pozitiven, se na posvet h genetiku povabi še ožje družinske člane. “Se pa ne vabi otrok, torej mlajših od 18 let, saj je verjetnost, da bi se bolezen pojavila že v otroštvu, zelo majhna. Ta rak naj se ne bi pojavil pred 40. letom."

Družinski člani, pri katerih je izvid ravno tako pozitiven, se lahko normalno odločijo za otroke. "Jim pa priporočamo, da jih imajo čim prej. Nekje od 35. do 40. leta, ko naj bi bilo končano rodno obdobje, ženskam predlagamo odstranitev jajčnikov. Prej ne, saj je rak jajčnikov bolezen starejših. Običajna starost bolnic je 60 let. Če se rak pojavlja v družinah, torej zaradi mutacije gena BRCA1, se lahko pojavi 10 let prej. Lahko se pojavi tudi pred petdesetim letom, pred štiridesetim pa se običajno ne." Zaradi tega bi bila odstranitev jajčnikov pred to starostjo nepotrebna. Pri mutaciji gena BRCA 2 pa se rak jajčnikov ne pojavi nič prej kot pri raku, ki se ne pojavi zaradi mutacije gena.

Je pa treba pomisliti, kdaj lahko genetsko testiranje koristi, kdaj pa predstavlja le psihološko breme, opozarja dr. Sebastjan Merlo, ginekolog Onkološkega inštituta Ljubljana. "Če zboli mati in ima hčerka 18 let, je lahko zanjo veliko psihološko breme, da v sebi do 35. leta razmišlja, ali bo morda zbolela." Pozitiven izvid namreč pomeni le večjo verjetnost, da se pojavi bolezen, ni pa tudi nujno, da bo nekdo zbolel. Glede na to, da pred 35. letom ni smiselno odstraniti jajčnikov, ker se bolezen tako hitro ne pojavi, morda ni niti smiselno izvedeti, ali imate mutacijo gena ali ne. 

Rak materničnega telesa predstavlja približno šest odstotkov vseh rakov pri ženskah, s čimer je na petem mestu. Rak jajčnikov je s tremi odstotki na osmem mestu. "Manj je raka zunanjega spolovila – nekje 40 primerov letno. Pri raku materničnega vratu pa beležimo približno 130 primerov letno,” pove dr. Merlo. Bolj napredovale oblike tega raka v večini primerov opažajo pri ženskah, ki se niso udeležile programa Zora. 

Pri raku materničnega vratu pa tudi pri raku zunanjega spolovila je mogoča preventiva tudi cepljenje proti HPV. "Kampanja proti cepljenju je bila v zadnjem času zelo močna tako pri otrocih kot pri drugih," meni dr. Merlo. "A tudi pri cepljenju proti HPV velja, da se bo pojavnost raka materničnega vratu precej zmanjšala, če bomo dosegli visoko precepljenost, v naslednjem koraku tudi precepljenost dečkov."

V združenju za boj proti raku dojk Europa Donna pa so sedaj odprli tudi sekcijo za pomoč bolnicam z rakom rodil. “Še tako dobra pomoč zdravnika namreč ne more nadomestiti pomoči, ki jo lahko nudimo tisti, ki smo se z boleznijo srečali,” je povedala dr. Mojca Senčar, zelo aktivna članica združenja. “Še tako dober strokovnjak ne more, dokler je sam zdrav, razumeti bolnika. To lahko povem iz svoje izkušnje. Z onkologijo se ukvarjam 54 let. Po 17 letih dela na Onkološkem inštitutu sem zbolela za rakom dojk. Z bolniki sem delala kot zdravnica, delala sem kot bolnica, delala sem kot zagovornica bolnikov. Potem sem šele v celoti razumela bolnike, s kakšnimi težavami se srečujejo, s kakšnimi strahovi.” Medtem ko lahko zdravnik pomaga s strokovnimi nasveti, je ob pojavu bolezni zelo pomembna tudi psihična podpora nekoga, ki je šel čez podobno preizkušnjo.

Preberite si še zgodbo Vesne iz Radeč.