5 vrst raka, ki jih povezuje nezdrav način prehranjevanja

Ne gre le za to, kaj jemo, temveč tudi za to, česa jemo preveč – sladkorjev, predelanega mesa, nasičenih maščob, aditivov in praznih kalorij. Dolgotrajna izpostavljenost takim prehranskim vzorcem ustvarja okolje, v katerem se v telesu tiho razvijajo kronična vnetja, inzulinska rezistenca, oksidativni stres in hormonska neravnovesja – vse to pa spodbuja nastanek malignih sprememb.

To je ena najpogostejših oblik raka, pri kateri ima prehrana odločilen vpliv. Po podatkih Mayo Clinic uživanje večjih količin rdečega mesa (govedina, svinjina, jagnjetina) in zlasti predelanega mesa (klobase, salame, paštete) poveča tveganje za razvoj raka na črevesju. K temu prispevajo nitriti, konzervansi in heterociklični amini, ki nastajajo pri toplotni obdelavi mesa. Pomanjkanje vlaknin v prehrani dodatno upočasni prebavo in poveča čas, v katerem se črevo izpostavlja kancerogenim snovem.

Kot opozarja Cleveland Clinic, je rak želodca tesno povezan z uživanjem močno soljene hrane, vloženih živil, dimljenih mesnin in hrane z dodanimi konzervansi. Dolgotrajna izpostavljenost soli in nitratnim spojinam poškoduje želodčno sluznico in spodbuja nastanek rakavih sprememb, zlasti pri posameznikih, okuženih z bakterijo *Helicobacter pylori*. Prehrana z nizko vsebnostjo sadja in zelenjave dodatno oslabi obrambo želodčne sluznice.

Povezan je z več dejavniki, a kot piše WebMD, ima nezdrav način prehranjevanja pomembno vlogo – zlasti preko vpliva na razvoj zamaščenosti jeter (nealkoholna zamaščena jetra). Prehrana z visokim deležem sladkorjev, fruktoznih sirupov, nasičenih maščob in predelanih ogljikovih hidratov vodi v inzulinsko rezistenco in metabolni sindrom, kar poveča tveganje za vnetje jeter (steatohepatitis) in posledično za razvoj raka jeter.

Eden najbolj agresivnih rakov, katerega tveganje se poveča pri uživanju rafiniranih ogljikovih hidratov, sladkih pijač in predelanih živil. Po podatkih Health prehrana z visokim glikemičnim indeksom vodi v kronično povišanje inzulina, kar dodatno obremenjuje trebušno slinavko in ustvarja pogoje za nastanek rakavih celic. Redno uživanje sladkorja spodbuja tudi kronično vnetje, ki prispeva k mutacijam v tkivu.

Čeprav nanj vplivajo tudi hormoni, genetika in življenjski slog, ima po podatkih Johns Hopkins Medicine pomembno vlogo tudi prehrana. Prekomeren vnos kalorij, sladkorja, alkohola in nasičenih maščob povečuje telesno težo, zlasti v predelu trebuha, kar vodi v višjo raven estrogena in inzulina – hormona, ki sta povezana z večjim tveganjem za nastanek hormonsko odvisnega raka dojk. Poleg tega prekomerna telesna maščoba proizvaja vnetne citokine, ki vplivajo na rast tumorskih celic.

- visok vnos rdečega in predelanega mesa,

- prehrana z malo vlaknin, sadja in zelenjave,

- redno uživanje sladkih pijač, prigrizkov in pekarskih izdelkov iz bele moke,

- prekomerno uživanje soli, dimljenih in vloženih živil,

- pogosta uporaba ocvrte hrane,

- prenajedanje in uživanje hrane z visokim glikemičnim indeksom.

Zamenjajte predelano meso za stročnice, oreščke ali ribe. Namesto belega kruha jejte polnozrnatega. Uporabljajte več olivnega olja, jejte več zelenjave in sadja, zmanjšajte vnos soli in popolnoma opustite sladke pijače. Po podatkih WebMD tudi redno gibanje, omejitev alkohola in vzdrževanje zdrave telesne teže občutno zmanjšajo tveganje za razvoj raka – ne glede na dednost.

Prehrana ni le vir energije, ampak je tudi informacija – vsak grižljaj sproža procese, ki bodisi krepijo vaše telo ali ga tiho spodjedajo. Z modrimi izbirami lahko ne le izboljšate počutje, temveč tudi zmanjšate tveganje za nekatere najpogostejše oblike raka.

Viri: Mayo Clinic, WebMD, Health, Cleveland Clinic, Johns Hopkins Medicine