Rak dojke vpliva na različna področja življenja in v borbi za zdravje in premagovanje bolezni nemalokrat trpi spolno življenje, ki je v procesu zdravljenja večkrat potisnjeno na stranski tir. Vedno več raziskav namreč kaže, da so ravno težave v spolnosti med najpogostejšimi simptomi, s katerimi se soočajo ženske po zdravljenju raka dojk.

Intimnost je za večino žensk po diagnozi raka dojke lahko izredno težavna. Poleg vsega čustvenega stresa, ki ga povzročata bolezen in zdravljenje, se številne ženske soočajo tudi s sprejemanjem svojega zunanjega videza, saj se v času zdravljenja dogajajo številne spremembe. Nekatere so kratkotrajne, kot na primer izguba las in obrvi, ob morebitni izgubi ali rekonstrukciji dojk pa gre za veliko bolj intenzivne in boleče rane, ki puščajo za seboj posledice tudi v odnosih – do sebe in drugih.

 »Dojke na nek način predstavljajo ženstvenost, ženskost in velikokrat je  tudi v tem problem samopodobe, sprejemanja spremembe na telesu. Tudi nova rekonstruirana dojka je drugačna, kot je bila tista prej. Zato je tudi zelo različno, kako so ženske zadovoljne z novo pridobitvijo. Odvisno je tudi od tega, ali so samo ob eno dojko ali obe in ali gre za delno odstranitev in popravke, ali celotno odstranitev in  rekonstrukcijo,« pove Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna Slovenije.

Kadar se to zgodi, ženski ni lahko sprejeti, kar vidi v ogledalu, saj se za to ni odločila sama, ni imela izbire in se zaveda, da si tega prav gotovo ni zaslužila. V tej situaciji ji ponavadi niti na misel ne pride spolnost. Za bližino s partnerjem sta v takih trenutkih dovolj le objem in razumevanje. Odstranitev dojk lahko v določenih primerih povzroči tudi izgubo občutka in zaznavanja v dojki ter posledično zmanjša spolni užitek. Nekatere ženske so bile prepričane, da nikoli več ne bodo mogle uživati v spolnosti, saj jih partnerjevo dotikanje dojk vrača v spomine na raka in boj z boleznijo. Raziskave kažejo, da ženske po kemoterapiji v pomembno večjem deležu poleg čustvenih zadržkov navajajo tudi motnje s področja spolnosti: bolečino pri spolnem odnosu, pomanjkanje libida, težave pri doživljanju orgazma ali suhost nožnice. V teh primerih se je treba soočiti s tovrstnimi mislimi in zadržki ter partnerju iskreno zaupati svoja čustva in se z njim pogovoriti.

»Težave z draženjem, bolečinami in suhostjo v predelu genitalij lahko preprečimo z vlažilci ter z izbranimi tamponi. Treba je razmisliti tudi o spremembi položaja, drugih oblikah spolnosti, ki ne vključujejo vaginalnega odnosa, več stimulacije in predigre pred spolnostjo zaradi doseganja večje vlažnosti nožnice. Uporabe hormonalnih preparatov se ne priporoča brez posvetovanja z lečečim onkologom zaradi možnosti ponovitve raka, čeprav gre za lokalne vaginalne kreme z nizko vsebnostjo hormonov, ki nimajo sistemskega učinka. Bolnice se morajo zavedati, da se z masturbacijo in uporabo seksualnih pripomočkov lahko potrudijo same in na novo odkrijejo novi jaz ter s tem dosežejo spolni užitek. Pomembno je, da o težavah spregovorite z izbranim zdravnikom, ki vas bo napotil do strokovnjakov, in se pogovorite z onkologom že pred začetkom zdravljenje, kaj lahko pričakujete na področju spolnosti. Če se odločite za spolno medicino in pomoč s področja onkoseksologije, pričakujte biopsihosocialni pristop,« pišejo na Europa Donna Slovenija.

Študija, ki so jo opravili na Univerzi v San Franciscu, je razkrila, da se ženske, namesto z lastnimi, ukvarjajo predvsem s partnerjevimi čustvi. To je sicer pomembno, vendar pa med osredotočanjem na partnerjevo dojemanje bolezni in zdravljenja ne smejo pozabiti nase in na svoja čustva. Partnerjev odnos do bolnice je izjemno pomemben, saj se skozenj vidi in dojema tudi ona sama. Zelo pomemben je njegov prvi odziv na novo telo bolnice, saj bo tudi na osnovi tega lahko gradila svojo samopodobo naprej. Večini žensk je zelo težko vprašati partnerja, če se jim zdi še vedno privlačna. Zato je priporočljivo, da se te teme odpirajo pravočasno in med partnerjema steče odkrit pogovor, ki bo prav gotovo razkril, da ni razloga za skrbi in da ste lahko še naprej sproščeni pri spolnosti in dojemanju svojega novega videza. Občutek zaupanja in varnosti je v takšnih okoliščinah nekaj najpomembnejšega.

Težave se lahko omilijo s primernim in pravočasnim svetovanjem ter nudenjem ustrezne podpore, zato je o njih pomembno pravočasno spregovoriti z osebnim zdravnikom.