Ponudite konkretno pomoč

Vsi kdaj rečemo: povej, če boš kaj potreboval, vedno bom tukaj zate in podobno, vsi pa tudi vemo, da 99 % ljudi, ki nam takšne stavke izrekajo, ni z nami, ko jih resnično potrebujemo. Ko je govora o kakršni koli bolezni, posebej pa pri rakavih bolnikih, je pomembno, da ponudimo konkretno pomoč, če želimo pomagati. Namesto tipičnega besedičenja se morda ponudimo in predlagamo spremstvo na pregled, psihološko oporo, pomoč pri kuhanju ali pospravljanju – odvisno od tega, kako blizu smo si z bolnikom. Ko ima nekdo resno bolezen, kot je rak, morda ne bo želel pomoči, zagotovo pa jo bo z veseljem sprejel od bližnje osebe, ki bo brez mnogih vprašanj vedela, kaj lahko naredi. 

Ne primerjajte 

Če je imela vaša teta, sodelavka ali soseda isto vrsto raka, morda tega raje ne omenjajti osebi, ki je trenutno bolna. Rak je zapletena in nepredvidljiva bolezen in čeprav obstajajo nekatere podobnosti, nobena oseba ne doživlja istih čustvenih in fizičnih izkušenj. 

Vsekakor se lahko pogovarjate o svojem življenju

Se branite pogovora z bolnikom o stvareh, ki se vam dogajajo, zlasti o lepih in zabavnih dogodkih? Nikar. Informacije iz vašega vsakdanjega življenja lahko pomagajo bližnji hudo bolni osebi, da se malo sprosti in se za trenutek odmakne od svoje resničnosti.

Pokličite, preden pridete na obisk

Obstajajo najrazličnejši razlogi, zakaj je to dobro, v prvi vrsti pa je razlog ta, da ne motimo človeka. Ne glede na to, kako blizu smo si z bolnikom, mu je – če ne sodimo med najbližje družinske člane – dobro povedati, da prihajamo. Po različnih oblikah zdravljenja se pojavljajo stranski učinki, morda je bolnik namenjen k zdravniku, morda pa zgolj potrebuje čas zase. V vsakem primeru je dobro, da najavimo svoj prihod. 

Bodite pripravljeni na to, kar vas čaka

Med terapijo in po njej se fizično in duševno zdravje bolnika spreminja iz ure v uro, občutek slabosti po kemoterapiji pa se lahko spreminja celo iz minute v minuto. Velikokrat se zgodi, da je po eni terapiji bolnik popolnoma v redu, v odlični formi, optimistično razpoložen, po naslednji terapiji pa je lahko zgodba že popolnoma drugačna. Za svojce in za ljudi, ki so blizu bolnika, je pomembno, da se pripravijo – predvsem psihično. 

Vzdržite se nasvetov, če niste strokovnjak

V dobri veri, da skušamo za človeka narediti vse, kar znamo, velikokrat dajemo tudi čudaške nasvete. Če nismo zdravnik oziroma kak drug strokovnjak s tega področja, nikar ne dajajmo nasvetov na področju, o katerem pravzaprav nimamo pojma. Vsekakor je zaželeno, da bolniku pomagamo, a nikar naj se ta 'pomoč' ne spreminja v 'pridigo'. Ne svetujte ali vsiljujte idej o alternativnih metodah zdravljenja kot boljših možnostih – to, da je takšna metoda menda pomagala drugemu prijatelju, še ne pomeni, da bo pomagala vsem. Na tem mestu je edino, kar lahko naredite, to, da spodbudite osebo, da se s svojim zdravnikom pogovori o vseh pomislekih, ki jih ima. 

Ko ima nekdo raka, posledice čuti vsa družina. Spomnite se najbližjih družinskih članov in jih vprašajte, kako se počutijo. Verjetno preživljajo zelo težko obdobje in imajo polne roke dela. Bodite na voljo tudi zanje, če le lahko. To bo veliko pomenilo vašemu prijatelju, ki je bolan in sam ne more pomagati svojim najdražjim. Obstaja nešteto načinov, kako lahko človeku povemo, da bomo zanj tukaj, ko nas bo potreboval. 

Povzeto po Ordinacija.hr.