Rak prostate je eden najpogostejših rakov pri moških po 50 letu. Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi vsak šesti moški zbolel za rakom prostate. Tudi pri nas je bolezen v porastu. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji leta 2013 za rakom prostate zbolelo več kot 1400 moških. V večini primerov rak ne povzroča opaznih simptomov, saj se širi zelo počasi. Lahko pa se zgodi, da se razrašča zelo hitro in se razširi po vsem telesu.

Bodite pozorni na simptome:

Včasih se pojavijo simptomi, podobni tistim pri benignem povečanju prostate, kot sta oteženo mokrenje in pogosto tiščanje na vodo.

Pozneje lahko opazite tudi sledove krvi v urinu ali nenaden zastoj urina.

Možna je topa bolečina v medeničnem dnu ali dimljah. Znaki tumorja mod so lahko tudi napetost, občutljivost, bolečina in povečanje prsi. Pri razširjeni bolezni z zasevki v trebušni votlini se lahko pojavijo bolečine v križu, tipna tumorska masa v trebuhu, pri zasevkih v pljučih suh dražeč kašelj, občutek težkega dihanja in krvavkast izcedek.

Znaki zasevkov v centralnem živčnem sistemu so glavobol, vrtoglavica, motnje vida in ravnotežja, bruhanje, pri zasevkih v kosteh pa bolečine v kosteh.

Včasih raka prostate ne odkrijejo, dokler se metastaze ne razširijo v kosti ali ledvice, kar povzroči ledvično odpoved. Takrat se hkrati pojavijo bolečine, kosti pa postanejo krhke in se zlahka zlomijo.

Razširitev metastaz lahko privede tudi do anemije obolelega.

Če se je rak razširil iz prostate v sosednje ali oddaljene organe, se lahko pojavijo tudi motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže.

Rak prostate se lahko razširi tudi v možgane in povzroči epileptične napade, zmedenost in druge duševne ali nevrološke simptome.

Postavitev diagnoze

Ker je rak prostate zelo pogost, zdravniki opravljajo rutinske preglede, tako da bolezen pogosto lahko odkrijejo dovolj zgodaj, ko je ta še ozdravljiva. Vsakoletni rektalni pregledi in krvna preiskava so najpogostejši način odkrivanja raka prostate. Pri rektalnem pregledu zdravnik s prstom otipa prostato; če ima bolnik raka, je žleza trda in grčava.

Raven za prostato specifičnega antigena zdravnik izmeri s pomočjo krvne preiskave. Ta je pri bolnikih z rakom prostate po navadi povečana, ravno tako pa je lahko povečana pri moških z benignim povečanjem prostate. Dobro je vedeti, da preiskava v približno tretjini primerov ne odkrije raka prostate, v približno 60 odstotkih pa lahko nakazuje na raka, čeprav je bolnik v resnici zdrav. Gre torej za lažno pozitiven rezultat. Po eni strani preiskava PSA izboljša možnost za zgodnje odkrivanje bolezni, po drugi strani pa lahko povzroči nepotrebne skrbi zaradi lažnega preplaha.

Če zdravnik otipa vozlič, lahko prostato dodatno preišče z ultrazvočnim pregledom. Če je na posnetku vidna sumljiva zadebelina, bo zdravnik odvzel več vzorcev tkiva prostate za nadaljnje preiskave. Odvzem vzorca opravijo pod lokalno anestezijo, bolniku pa ni treba ostati v bolnišnici. Vzorce tkiva pregledajo v laboratoriju  in opravijo nekatere biokemične preiskave. Z njimi lahko ugotovijo, ali gre za raka, ki se širi zelo hitro, ali za bolj običajno vrsto raka, ki raste in se širi bolj počasi. S pomočjo rentgena in slikanja kosti lahko odkrijejo metastaze, ki so se že razširile v kosti. Kako daleč so se razširile metastaze in kako maligne so videti celice, sta dva podatka, s katerima zdravnik lažje določi predviden potek bolezni in najbolj primeren način zdravljenja.

Kako poteka zdravljenje?

Za ozdravitev raka prostate je treba tumor popolnoma odstraniti ali kako drugače uničiti. V teh primerih govorimo o radikalnem zdravljenju. Zgodnjega raka prostate, omejenega na prostato ali na prostato in njeno neposredno okolico, je mogoče ozdraviti.

Raka prostate lahko radikalno zdravimo:

- s kirurško odstranitvijo rakavega tkiva ali

- z obsevanjem rakavega tkiva.

Napredujoči rak prostate ni ozdravljiv, lahko pa pomagajo blažiti simptome. Ker je večina primerov tovrstnega raka povezana s hormonom testosteronom, lahko bolniku pomagajo zdravila, ki preprečujejo njegovo delovanje ali pa uravnavajo njegovo sproščanje. Žal pa ta zdravila lahko povzročijo tudi znatne spremembe v telesu, kot so oslabljen spolni nagon, impotenca in spodbujanje povečanja dojk.

Odstranitev obeh mod lahko bistveno zmanjša količino testosterona v krvi, vendar je zaradi telesnih in duševnih učinkov za nekatere moške nesprejemljiva. Je pa kljub temu izjemno učinkovita in ne zahteva vnovičnega zdravljenja. Hkrati je cenovno bolj dostopna kot zdravljenje z zdravili in se lahko izvede ambulantno. Boleče kostne metastaze lahko zdravijo tudi s pomočjo radioterapije ali zdravili, ki zmanjšujejo tumorje.Tako kirurško zdravljenje kot obsevanje lahko povzročita neželene posledice, kot so motnje erekcije, inkontinenca za urin in težave pri odvajanju blata. Kemoterapija lahko povzroča neželene učinke, kot so utrujenost, slabokrvnost, izguba las, okužbe, driske in okvara živcev.