Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije želi opozoriti na pomembnost zgodnjega odkrivanja bolezni. Predstavili so dejavnike tveganja in simptome. Število novih primerov raka pljuč na letni ravni pri moških upada, medtem ko pri ženskah še vedno narašča.

Glavni dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka so:

Kajenje
- je vzrok za okoli 80 do 90 odstotkov primerov pljučnega raka.

Izpostavljenost rakotvornim snovem
- kot so radioaktiven plin radon, azbest, onesnažen zrak, rentgenski žarki.

Dednost
- če je kdo v družini imel pljučnega raka.

Vsekakor so to zgolj dejavniki večjega tveganja za nastanek bolezni, niso pa nujni pogoj, zato lahko zboli tudi oseba, ki ni bila izpostavljena zgoraj naštetim dejavnikom.

''Zgodnje odkrivanje znakov bolezni je ključno, saj omogoča boljše preživetje. Zato je zelo pomembno, da bolnik pride do obravnave dovolj zgodaj,'' je opozorila mag. Mojca Unk, dr. med., specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Simptomi, zaradi katerih je treba k zdravniku:

- kašelj (še posebej če se ta spremeni),
- težje dihanje,
- nepojasnjena bolečina v prsih,
- krvav izmeček,
- pljučnica, ki ne izzveni po zdravljenju ali se kmalu ponovi,
- nenadno hujšanje, utrujenost in slabo počutje.

 Preventiva, ki jo je dobro izvajati zoper nastanka bolezni, pa je:
- opustitev kajenja,
- izogibanje izpostavljenosti radioaktivnim elementom,
- skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje lahko poteka na različne načine, in sicer z operacijo, obsevanjem ali s sistemsko terapijo (kemoterapija, tarčna zdravila in imunoterapija). Pogosto gre pri zdravljenju za kombinacijo več različnih načinov zdravljenja, skupaj s podpornim zdravljenjem, ki vsebuje protibolečinske terapije in zdravila proti slabosti.

''Pri zdravljenju raka sta bili dve prelomnici, in sicer odkritje tarčnih zdravil, ki omogočajo daljše preživetje pri bolnikih z metastatskim rakom; drugi mejnik je imunoterapija, ki pomaga organizmu, da se sam bori proti rakastim celicam, ne samo v metastatskem obdobju bolezni, tudi v zgodnejših fazah, kar kaže, da je rak napaka v imunskem sistemu,'' je še dodala dr. Unkova.

Bolezen lahko doleti kogarkoli; kljub temu pa številni verjamejo, da so sami krivi za svojo diagnozo. Bolniki s pljučnim rakom se še vedno soočajo s stigmo, da gre za neozdravljivo bolezen, s spremenjenimi odnosi v družini in v službi, kar jih vodi v prikrivanje stanja in psihosocialne stiske. Ob tem je Melita Pirc, predstavnica Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, povedala: ''Želimo si, da rak ne bi bil tabu, da se bolniki ne bi umikali iz družbe, več psihološke in fizioterapevtske pomoči; bolj celostno zdravljenje bi pripomoglo k boljši statistiki preživetja.''

Pri sumu na rak pljuč morajo poleg osnovnih laboratorijskih preiskav opraviti še rentgensko slikanje prsnega koša, za zamejitev bolezni pa vsaj še CT glave, prsnega koša in zgornjega dela trebuha. Slikovnim preiskavam sledita bronhoskopija in odvzem tkiva. V kolikor to ni možno, je treba tkivo pljučnega tumorja pridobiti na drug način, preko punkcije, biopsije ali torakoskopije.

Kajenje je nedvomno najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka, vendar bi morali pri vsakem bolniku pomisliti tudi na druge potencialne vzroke, predvsem pa preveriti, ali je k obolenju pripomogel tudi poklic, ki ga je bolnik opravljal.

Med poklici, ki so nedvomno povezani z nastankom pljučnega raka, so zagotovo delo v kemični industriji, kmetijstvu, proizvodnji pesticidov in herbicidov, rudarstvu in kamnolomih, kovinski industriji, proizvodnji azbesta, ladjedelništvu, gradbeništvu in nekatera druga dela, kot sta npr. pleskarstvo in barvanje.

Bodite pozorni na simptome in ob njihovem pojavu čim prej obiščete zdravnika, ki vam bo svetoval in vas po potrebi napotil na ustrezne preiskave.