Skoraj vsi raki materničnega vratu so posledica trajne okužbe z določenimi visokorizičnimi genotipi humanih papilomskih virusov (HPV), s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži 50–80 odstotkov spolno aktivnih žensk. Med dejavniki tveganja za okužbo s HPV so posledično začetek spolnega življenja v zgodnji mladosti in številni spolni partnerji. Okužbe s HPV pa se lahko prenašajo pri različnih spolnih odnosih ali intimnostih in ne le pri najpogostejšem vaginalnem spolnem odnosu. Vsaka dolgotrajna okužba s HPV ne pomeni nujno predrakave spremembe ali raka. Pri večini sicer okužba spontano izzveni, pri nekaterih pa se razvije trajna okužba, ki lahko povzroči raka materničnega vratu, večino rakov zunanjega spolovila, nožnice, zadnjika in kar 90 odstotkov genitalnih bradavic. Razvoj bolezni pospešujejo tudi splošno pomanjkanje imunske odpornosti organizma, dolgoletna uporaba kontracepcijskih tablet (to pomeni več kot pet let), kajenje ter večje število kopij onkogenega HPV in velikost ter obsežnost okuženega mesta.

Za rakom materničnega vratu najpogosteje zbolijo ženske, stare od 26 do 45 let, predrakave spremembe pa se večinoma pojavijo že nekaj let prej. Da bi raka na materničnem vratu odkrili dovolj zgodaj, ko je odstotek preživetja velik, je treba hoditi na redne ginekološke preglede in odvzeme brisa. Če je izvid testa PAP pozitiven in je pozitiven tudi test HPV, zdravniki opravijo kolposkopijo, neboleč pregled, pri katerem ginekolog s pomočjo optične povečave pregleda maternični vrat, in kar je najpomembnejše, odvzame tudi delček tkiva za histopatološke preiskave. Iz teh rezultatov pa lahko najbolj zanesljivo opredeli, ali gre res za bolezenske spremembe materničnega vratu in za katere stopnje bolezni gre (blažje ali hujše).

Najpogostejši simptom raka materničnega vratu je nenormalna krvavitev iz nožnice. Krvavitev lahko nastopi po menopavzi ali kot ponavljajoča se nepravilna ali huda oblika krvavitve pri ženskah z redno menstruacijo. Ena od treh žensk, ki krvavijo po menopavzi, ima to vrsto raka. Simptomi, kot so bolečine v spodnjem delu trebuha, križu, težave pri odvajanju seča ali blata so lahko že znak napredovane bolezni. Zato je pomembno, da se pri vsaki nenormalni krvavitvi iz nožnice posvetujete s svojim ginekologom. Pri ženskah, ki ne hodijo na ginekološke preglede in pridejo najpogosteje na pregled šele zaradi krvavitve, praviloma že s prostim očesom opazijo vidno tumorozno spremembo materničnega vratu. Rak materničnega vratu je v takšnih primerih po navadi že v razširjeni obliki, stadij III ali IV. V več kot polovici primerov bolnic z rakom materničnega vratu v Sloveniji, podobno kot drugod v svetu, odkrijejo raka prav pri teh ženskah, ki se ne odzivajo na vabila državnega programa ZORA in nočejo priti na ginekološki pregled. Največkrat navajajo kot razlog dejstvo, da pred odkritjem bolezni niso imele posebnih ginekoloških težav. Zato je zelo pomembno, da kljub temu redno obiskujete ginekološke preglede in se odzovete na vabilo zdravnikov. Bolezen je namreč pozneje vse težje zdraviti.

Kadar je pacientka zdravljena zaradi začetnega raka, je verjetnost, da se bo rak znova pojavil, zelo majhna. Pacientke, ki jih zdravijo zaradi začetne oblike raka, to je stadij I, lahko preživijo dobo petih let v več kot 80 odstotkov primerih. Zato je izjemnega pomena, da redno obiskujete preglede in jo na ta način zgodaj odkrijete.

Kako poteka zdravljenje?

Glavno zdravljenje za ženske z rakom materničnega vratu je histerektomija ali kirurška odstranitev maternice, ki jo po navadi izvajajo v začetnem stadiju bolezni. Če se rak še ni razširil iz maternice, lahko namreč s histerektomijo z veliko verjetnostjo ozdravimo bolezen. V času operacije običajno odstranijo jajcevode in jajčnike ter bližnje bezgavke. Patolog nato pregleda tkivo in ugotovi, do kam se je razširil rak. Patološki izvid lahko napove tudi, če bodo po operaciji potrebna obsevanja. Če je rak že v napredovani obliki, pa za zdravljenje uporabijo obsevanja. V določenih primerih učinek obsevanja povečajo s sistematskim citostatskim zdravljenjem. Posledice zdravljenja so odvisne od načina zdravljenja, ki ga uporabimo, in se lahko pojavijo v manjši ali večji meri. Po navadi se lahko v primeru obsežnejših ginekoloških operacij pojavijo zarastline, težave z odvajanjem seča, redkeje blata. Z razvojem medicine pa vsekakor vedno bolj težijo k temu, da bi z zdravljenjem povzročili čim manj dodatnih težav in bolnicam omogočili čim bolj kakovostno življenje.

Kakšna pa je preventiva?

Med ženske, ki spadajo v tvegano skupino za pojav raka materničnega vratu, so tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem. Zato je izjemnega pomena, da zaužijete dovolj potrebnih vitaminov in mineralov, predvsem z ustrezno in zdravo prehrano. Če pa z načinom prehrane ne zaužijete dovolj hranilnih snovi, je treba  poseči tudi po prehranskih dodatkih. Ženske z nizko vsebnostjo vitaminov C in B9 so kar sedemkrat bolj izpostavljene pojavu predrakavih sprememb na materničnem vratu. Izjemno učinkovita v boju zoper viruse naj bi bila tudi folna kislina, tudi ko so ženske že okužene. Začetek spolnih odnosov pri zgodnji starosti in redno menjavanje spolnih partnerjev lahko močno povečata tveganje za okužbo s HPV. Med dejavniki tveganja so tudi večje število porodov, izpostavljenost nekaterim kemikalijam, kajenje ter neurejene higienske razmere. Ravno tako je danes na voljo tudi cepljenje proti HPV, ki velja za najuspešnejši preventivni ukrep za preprečevanje nastanka raka materničnega vratu, predvsem pri populaciji mladih žensk. Pod preventivo pa vsekakor spadajo tudi redni in dosledni pregledi pri ginekologu.