Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema. Tu poteka vsrkavanje hranil in tekočin, prav tako tudi izločanje prebavljenih in neprebavljenih snovi iz organizma. Debelo črevo zavzema daljši del v trebušni votlini, danka pa približno zadnjih 15 centimetrov debelega črevesa. Če se celice v tem delu telesa začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor, ki je lahko benigni ali maligni. Z benignimi ni večjih težav, saj rastejo lokalno, ne zasevajo v druge dele telesa in se po operativni odstranitvi običajno ne ponovijo. Maligni tumorji pa so nevarnejši, imenujemo jih rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.
Čeprav vzroka za nastanek bolezni še ne poznamo, številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov, vplivov okolja in nezdravih prehranjevalnih navad. Ne moremo trditi, da je kateri od spolov bolj dovzeten za razvoj te bolezni, verjetnost, da zbolimo za to vrsto raka, pa se zagotovo povečuje z leti. Zbolevali naj bi namreč večinoma starejši od 50 let, čeprav lahko prizadene tudi mlajšo populacijo. Rak debelega črevesa in danke se običajno razvije iz majhnih ali velikih izrastkov na steni črevesa, imenovanih polipi, ki vzniknejo iz sluznice in štrlijo iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. V zgodnji fazi bolezen pogosto poteka brez znakov, pozneje so najpogostejši simptomi bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanja, zaprtost, tanjše blato), kri na blatu ali črno blato, slabost in bruhanje.
Kako poteka hitro odkrivanje rakavih sprememb na debelem črevesu in danki?
Za rakom debelega črevesa in danke v Sloveniji, po podatkih Registra raka RS, povprečno vsako leto zboli več kot 1.300 ljudi, približno 700 jih bitko z njim žal izgubi. Razlog za to je preprost: bolezen je največkrat odkrita prepozno. A ta vrsta raka je ozdravljiva, če je odkrita zgodaj, ko se še ni razširila iz črevesa drugod po telesu. V ta namen v Sloveniji že od leta 2009 teče organizirani Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki – skrajšano Program Svit, – pri katerem s preprostimi preiskavami med populacijo v starostni skupini od 50 do 74 let strokovnjaki iščejo tiste, pri katerih je možno, da že imajo raka ali njegove predstopnje.
Ciljno populacijo Programa Svit predstavlja dobrih 600.000 oseb, ki iz centralne enote Programa Svit na dom vsaki dve leti prejmejo vabilo z Izjavo o prostovoljnem sodelovanju v Programu Svit. Če se oseba, ki nima izključitvenih kriterijev, ne odloči za sodelovanje v Programu Svit, na dom prejeme opomnik, in sicer dva meseca od poslanega vabila. Če se presejanja tudi po tem ne udeleži, je znova vabljena v naslednjem presejalnem krogu. V kolikor se za sodelovanje odloči v vmesnem času, enostavno v ovojnico, ki jo prejme ob prvem vabilu, zapakira izpolnjeno Izjavo o sodelovanju ali pokliče v klicni center programa.
Če se oseba za sodelovanje odloči že ob prvem vabilu, enostavno v priloženi ovojnici vrne izpolnjeno izjavo o sodelovanju in nato v nekaj dneh na dom prejme komplet testerjev za odvzem vzorcev blata. Vzorca odvzame sama doma in ju vrne v centralni laboratorij Programa Svit. Če je izvid vzorcev blata negativen, so osebe v Program Svit znova vabljenje čez dve leti od poslanega vabila v prejšnjem presejalnem krogu. Osebe s pozitivnim testom so v okviru Programa Svit napotene na kolonoskopijo, kjer zdravnik specialist ugotovi, kaj je vzrok krvavitve. Oseba lahko izbira kraj opravljanja kolonoskopije in datum, ko želi opraviti preiskavo. S sodelovanjem v programu udeleženci nimajo dodatnih stroškov, saj stroške sodelovanja v programu krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zakaj se pridružiti Programu Svit?
Razlogov za pridružitev Programu Svit je več, najpomembnejši pa je zagotovo ta, da lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb pravočasno preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. V času pred Programom Svit je bila večina primerov te vrste raka namreč odkrita v napredovani obliki, danes pa je več kot 60 odstotkov primerov bolezni odkrite tako zgodaj, da onkološko zdravljenje sploh ni potrebno. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letoma 2007 in 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto. V letu 2020 je imelo več kot 93 odstotkov analiziranih oseb negativni izvid presejalnega testa, šest odstotkov je bilo pozitivnih in ti so bili nemudoma deležni ustrezne obravnave, kar pomeni, da je bilo mogoče potencialnega raka na debelem črevesu in danki zatreti, še preden bi lahko napredoval.
Od leta 2011 v Registru raka za Slovenijo beležimo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. A kljub izjemnim uspehom Programa Svit se vsaka tretja oseba v ciljni starosti še vedno ne odzove na vabilo, s tem pa brez razloga povečuje tveganje za življenjsko nevarno bolezen, ki bi jo lahko enostavno preprečila ali ozdravila. Program Svit rešuje življenja in ohranja zdravje, zato se ob prejemu odzovimo na vabilo in poskrbimo za svojo rit – v vseh pogledih in pomenih.
Sponzorirana vsebina
