Rak dojke je bolezen, ki se pojavi, ko normalne žlezne celice dojk spremenijo svoje lastnosti in začnejo nenadzorovano rasti, se razmnoževati in uničevati okoliško zdravo tkivo. Tako spremenjene celice lahko nato potujejo v limfo in/ali krvne žile, tako pa se bolezen razširi na druge dele telesa.
Vizita e-novice
''V Sloveniji za rakom dojk vsako leto zboli več kot 1.300 žensk in več kot deset moških, nekaj manj kot 400 žensk in nekaj moških pa umre. Rak dojk je ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj,'' poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in dodajajo:
''Za zmanjševanje umrljivosti so pomembni predvsem ozaveščanje, zgodnje odkrivanje in takojšnje učinkovito zdravljenje. Za zgodnje odkrivanje raka je pomembno redno mesečno samopregledovanje, ki pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Vsaka ženska bi se morala že v mladosti začeti samopregledovati in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu.'' Poudarjajo še, da je treba pri samopregledovanju dojk skrbno pregledati in pretipati obe dojki ter biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje. Ob vsaki spremembi se morate posvetovati z zdravnikom.
Kdo lahko zboli za rakom dojke?
Vzrok raka dojke je v veliki meri neznan. Številne epidemiološke študije kažejo, da obstaja več znanih dejavnikov tveganja, ki so nedvomno povezani z razvojem raka dojke. Najpogostejši je pri ženskah, starejših od 50 let, v zadnjem času pa je vse pogostejši tudi pri mlajših ženskah. Tudi moški lahko zbolijo za rakom dojke, vendar veliko manj pogosto kot ženske.
Kateri so vzroki in dejavniki tveganja za nastanek raka dojke?
Najpomembnejši dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek raka dojke, so starost, prva menstruacija pred 12. letom starosti, menopavza po 50. letu starosti, neplodnost ali rojstvo otroka po 30. letu starosti, pojavnost raka dojke in/ali raka jajčnikov v družinski anamnezi, svojec z rakom dojke ali predhodna bolezen dojk.
Povečano tveganje za nastanek raka dojke je povezano tudi z nekaterimi življenjskimi navadami in življenjskim slogom, ki velja za nezdravega: prehrana z veliko maščob in sladkorja, debelost, povečano uživanje alkohola, kajenje in izpostavljenost sevanju.
Kaj je mamografija in kdaj se izvaja?
Mamografija je rentgenski pregled dojk, s katerim odkrijemo tumorje in druge spremembe v dojki, ki so premajhne, da bi jih občutili. Pokazalo se je, da pokaže mamografija spremembe v dojkah približno dve leti prej kot klinični pregled, ki temelji na pojavu simptomov ali otipljivih grudic. Pri ženskah z menstruacijo opravimo mamografijo v obdobju od petega do desetega dne cikla, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Čeprav je mamografija izjemno dragocen in nenadomestljiv test pri odkrivanju tudi najmanjših rakov, je treba poudariti, da mamografija ne more pokazati 15-20 % raka dojk, še posebej, če gre za dojke z gosto strukturo žlez.
Prvo mamografsko preiskavo dojk mora opraviti vsaka ženska, stara med 38 in 40 let. Pri ženskah z incidenco raka dojke pri bližnjih sorodnikih je priporočljivo, da začnejo na redno letno mamografijo hoditi prej.
Kaj je ultrazvok dojk in kdaj ga narediti?
Ultrazvok je radiološka diagnostična metoda, ki za slikanje uporablja visokofrekvenčni zvok. Velja za popolnoma neškodljivo metodo brez izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.
Ultrazvok skupaj z mamografijo bistveno poveča natančnost diagnosticiranja benignih in malignih bolezni dojk. To je metoda slikanja dojk pri mlajših ženskah in pomembna pomožna metoda, ki dopolnjuje mamografijo. Kombinacija mamografije in ultrazvoka daje zanesljivejše rezultate.
Pri ženskah, mlajših od 40 let, mamografija na splošno ni priporočljiva kot rutinski pregled. V tej starostni skupini se lahko enkrat letno opravi ultrazvočni pregled dojk. Pri ženskah, pri katerih obstaja sum na maligni pojav v dojki, pa je treba mamografijo opraviti ne glede na starost.
Povzeto po adiva.hr in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV