Rak materničnega vratu je eden najbolje preprečljivih rakov, kljub temu je še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji, kjer se že več kot 20 let uspešno izvaja državni program ZORA za zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb, število novih primerov tega raka upada. Vsako leto za rakom materničnega vratu zboli okoli 100 žensk, zaradi predrakavih sprememb pa je zdravljenih približno 1.500 žensk.

Ivica Hreščak je spregovorila o svoji izkušnji z rakom materničnega vratu. Za diagnozo je izvedela na rednem ginekološkem pregledu po odvzemu brisa materničnega vratu. Po biopsiji je sledilo zdravljenje, vključno s kemoterapijo, obsevanjem in brahiterapijo, ki se je uspešno zaključilo avgusta 2019. Bolezen se je februarja 2020 ponovila in razširila na sečni kanal. Takrat so jo vključili v klinično raziskavo, v okviru katere je prejemala imunoterapijo. Zdravljenje je bilo uspešno zaključeno novembra 2024. Zanjo je bilo najtežje obdobje ob prejemu diagnoze, vendar je z močno voljo ter ob podpori družine in moža, premagala težke trenutke. Po bolezni življenje gleda z drugačnimi očmi ter ženskam svetuje, da skrbijo za svoje zdravje, redno hodijo na ginekološke preglede in so pozorne na zgodnje znake bolezni. Staršem pa priporoča cepljenje otrok proti HPV.

Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, je pojasnila, da največji izzivi pri zdravljenju napredovalega raka vključujejo veliko breme bolezni, slab odziv tumorja na terapijo in zaplete med zdravljenjem. Opozorila je, da bolnice med zdravljenjem pogosto doživljajo utrujenost, slabost, bolečine ter čustvene stiske, ki lahko vodijo v depresijo. Pozne posledice zdravljenja po njenih besedah vključujejo telesne, čustvene in finančne težave ter socialno izolacijo, kar vse vpliva na kakovost življenja. Poudarila je, da je ključ do uspešnega obvladovanja posledic celostni pristop, ki vključuje multidisciplinarno podporo za čim hitrejšo vrnitev v normalno življenje. 

Doc. dr. Nina Kovačević, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Onkološkega inštituta Ljubljana, je poudarila, da je raka materničnega vratu mogoče uspešno zdraviti, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Ženske ne smejo odlašati z obiskom ginekologa, če opazijo simptome, kot so krvavitve med menstruacijami ali po spolnem odnosu, bolečine v spodnjem delu trebuha ali nenavaden izcedek. Po njenem mnenju je za obvladovanje poznih posledic zdravljenja ključna celostna obravnava, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. Pri ženskah po zdravljenju so pogoste težave v spolnem življenju, o katerih je treba odkrito spregovoriti s svojim zdravnikom, saj so rešitve pogosto dosegljive.

Doc. dr. Urška Ivanuš, vodja programa ZORA, je izpostavila, da se je z uvedbo presejalnega programa ZORA v Sloveniji zbolevnost za rakom materničnega vratu v zadnjih dvajsetih letih več kot prepolovila, zaradi česar se že približujemo odpravi tega raka. Dva od treh ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, visoko pregledanost in učinkovito zdravljenje predrakavih sprememb, Slovenija že dosega, medtem ko je precepljenost proti HPV še vedno prenizka. Cepljenje proti HPV, ki poteka od leta 2009, je ključno za preprečevanje raka materničnega vratu, saj okužba s HPV povzroča skoraj vse primere tega raka. Nedavna raziskava programa ZORA je pokazala, da generacije deklet, ki so že imele možnost cepljenja v osnovni šoli, za polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele, in to kljub 50-odstotni precepljenosti. Redna udeležba žensk na preventivnih pregledih ostaja ključnega pomena, saj omogoča pravočasno odkrivanje bolezni, boljše preživetje in višjo kakovost življenja, tudi za cepljene ženske. 

Denis Baš, dr. med., specialist pediatrije, predsednik primarne pediatrije pri Združenju za pediatrijo, ki laično javnost ozavešča na roditeljskih sestankih, v šolah za starše ter pri ambulantnih obiskih, je poudaril pomen cepljenja v otroštvu in zgodnji mladosti, saj je najbolj učinkovito pred prvo izpostavljenostjo virusu, ko imunski sistem najbolje reagira. Opaža, da so starši različno informirani, nekateri so dobro seznanjeni s prednostmi cepljenja, drugi pa imajo pomisleke, kot so strah pred neželenimi učinki. Pojasnil je, da cepivo ne zdravi že obstoječih okužb, ampak učinkovito preprečuje nove, s čimer staršem pomaga sprejeti odločitev za zaščito otrok v prihodnosti, ter dodal, da sta tudi njegova hči in sin cepljena proti HPV. 

Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je poudarila, da je cepljenje proti HPV najučinkovitejša in varna zaščita pred rakom materničnega vratu ter petimi drugimi raki in boleznimi, povezanimi s HPV. Cepljenje je brezplačno za šestošolce in vse mlade do dopolnjenega 26. leta, ki še niso bili cepljeni. Raziskave kažejo, da lahko cepljenje v mladosti prepreči skoraj 90 % raka materničnega vratu, kar potrjuje tudi slovenska študija Registra ZORA, objavljena v ugledni reviji The Lancet Regional Health – Europe. Kljub dokazani varnosti in učinkovitosti je precepljenost v Sloveniji nizka – z drugim odmerkom je cepljenih le 39,6 % deklet in 22,1 % fantov. 

Okroglo mizo so v mesecu ozaveščanju o raku materničnega vratu pripravili Združenje Europa Donna Slovenija, Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Državni presejalni program za raka materničnega vratu ZORA in Onkološki inštitut Ljubljana. 

Celotno video konferenco, ki je potekala danes, si lahko ogledate TUKAJ. 

Vir: Onkološki inštitut Slovenije