"Dejavniki tveganja za nastanek raka jeter so zlasti pretirano pitje alkohola, virusne okužbe, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, denimo hemokromatoza. Najpogostejši znaki hepatocelularnega raka so slabost, utrujenost, slab apetit, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha," pravijo na Europacolon Slovenija. 

Pri tem razlikujemo tudi med primarnim in sekundarnim rakom na jetrih. Prvi vznikne v jetrnih celicah, ta je v zahodnih državah redek, drugi pa se pojavi drugje v telesu in se šele nato razširi v jetra. Slednji je dokaj pogost. 

Najpogostejša oblika raka na jetrih so zasevki (metastaze) malignega obolenja, ki izvira v drugem področju telesa. V jetra največkrat zasevajo rak na pljučih, dojki, debelem črevesju in želodcu, izključene pa niso niti ostale oblike raka. Zasevki na jetrih nastanejo, ko se del rakavih celic loči od izvorne maligne tvorbe, s krvjo potuje po telesu in se začne razmnoževati. 

Kakšni so simptomi raka na jetrih?

Pri nekaterih bolnikih so v ospredju simptomi, ki jih povzroča primarni rak, včasih pa le ta ni očiten. Kot pri nekaterih drugih oblikah raka je tudi pri raku na jetrih opazno hujšanje, izguba apetita, zvišana telesna temperatura, bolečine v zgornjem delu trebuha, rumeno obarvana koža in rumene veznice (zlatenica), z napredovanjem bolezni pa se pojavi tudi otekanje trebuha, saj se jetra povečujejo ali pa se tekočina kopiči v trebušni votli. 

Kako lahko ukrepamo?

Ob sumu na primarno ali sekundarno rakavo obolenje jeter zdravnik bolnika napoti na ultrazvočni pregled in tomografsko slikanje. "Osnovna diagnostična preiskava je UZ trebuha, diagnozo pa potrdijo s kontrastnimi slikovnimi preiskavami – CT ali MRI, pa tudi UZ. V laboratorijskih preiskavah krvi določijo tumorski označevalec AFP. Zdravljenje je odvisno od razširjenosti oziroma stadija bolezni in splošnega bolnikovega stanja. Le kirurško zdravljenje lahko bolezen pozdravi, žal pa je možno le v slabi tretjini primerov. Med lokalno zdravljenje sodi tudi kemoembolizacija, katere namen je s pomočjo citostatikov zavreti rast in zamašiti tumorske žile. V določenih primerih pride v poštev tudi presaditev jeter. Razširjen HCC zdravijo s tarčnim zdravilom. Po zaključenem zdravljenju bolnike redno spremljajo, in sicer prvo leto po operaciji na tri mesece, nato na šest. Bolniki opravijo UZ in krvne preiskave s tumorskim označevalcem AFP," poudarjajo na Europacolon Slovenija. 

Za potrditev diagnoze je včasih potrebna tudi biopsija, pri kateri vzamejo vzorec jetrnega tkiva za mikroskopski pregled. Pri zdravljenju stroka skuša ohranjati delovanje jeter in lajša simtome. V primeru bolečin predpišejo analgetike, s kemoterapijo ali obsevanjem pa lahko zmanjšajo velikost metastaz. Pri bolnikih, ki imajo le eno metastazo, se zdravniki navadno odločijo tudi za kirurško odstranitev. 

Kakšna so pričakovanja?

Primarni rak je na Zahodu razmeroma redek in je po večini posledica jetrne ciroze, ki se je razvila zaradi dolgotrajnega uživanja alkohola. Včasih je povezan tudi s karcinogeni v hrani, kot je denimo aflatoksin. V razvitih državah se jetrni rak v 70 odstotkih primerov razvije kot posledica virusnega hepatitisa, predvsem tipa B ali C. Edina možnost je pri tem operacija. Za presaditev jeter se odločajo redkeje, saj je zelo verjetno, da se rak ponovi. Običajno skušajo upočasniti napredovanje bolezni s kemoterapijo ali z zapiranjem žil, ki tumorju dovajajo kri. 

Napoved tovrstnega raka je slaba, saj se tumor velikokrat ne odziva na zdravljenje. Večina jih preživi manj kot leto dni po postavitvi diagnoze. 

Vir: Zdravstveni vodnik za vso družino, Dr. Miriam Stoppard / Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana / EuropaColon Slovenija