7 znakov, ki lahko nakazujejo na rak želodca
RAKAVE BOLEZNI

7 znakov, ki lahko nakazujejo na rak želodca

Najpogostejši tumor želodca je adenokarcinom, druge oblike malignih želodčnih tumorjev, na primer limfom, želodčni sarkom in karcinom, pa so redke.

Želodec
Želodec / FOTO: Dreamstime

''Tumorji prebavil so največja skupina rakavih bolezni. Rak debelega črevesa in danke spada med najpogostejše rake, redkeje se pojavljajo rak želodca, rak trebušne slinavke in rak požiralnika,'' piše na straneh Onkološkega inštituta Ljubljana. Maligni tumor želodca, adenokarcinom (rak želodca) se pojavi v žleznem tkivu želodčne sluznice. Čeprav njegova pogostnost v zahodnih državah upada, je še vedno ena najpogostejših oblik raka, a na srečo ne pri nas. ''Pojavnost raka želodca je v upadanju, v Sloveniji predstavlja približno 5 % vseh na novo odkritih  bolnikov z rakom. Najpogosteje zbolevajo starejši od 60 let. Nevarnostni dejavniki za pojav raka želodca so: uživanje močno začinjene hrane ter dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori,'' še povedo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Želodec je organ, ki se nahaja v zgornjem delu trebuha in ima zelo pomembno vlogo: meša hrano in sprošča sokove, ki pomagajo pri prebavi. Čez nekaj časa se hrana premakne naprej v tanko črevo.

5 razlogov, zakaj pride do spahovanja
PREBERI ŠE
5 razlogov, zakaj pride do spahovanja

Verjetnost za petletno preživetje bolnikov z rakom želodca znaša približno 30 %. Tako majhen odstotek je posledica razmeroma poznega odkrivanja pri mnogih, potem ko se je rak že razširil na druge organe. Pri bolnikih, pri katerih se tumor ni razširil preko želodca, naj bi bilo petletno preživetje približno 65-odstotno. Če so prizadeta okoliška tkiva in lokalne bezgavke, je preživetje 30-odstotno, če se je pred diagnozo razširilo na druge organe in dele telesa, pa je petletno preživetje 5-odstotno. Poudariti velja, da je treba statistiko razlagati previdno, saj se lahko potek bolezni pri posameznikih bistveno razlikuje.

Tveganje za nastanek raka na želodcu narašča s starostjo.
Tveganje za nastanek raka na želodcu narašča s starostjo. / FOTO: iStock

Kot že omenjeno, tveganje za nastanek raka na želodcu narašča s starostjo; večinoma gre za ljudi, starejše od 55 let. Pri moških je verjetnost, da zbolijo, dvakrat večja kot pri ženskah. Dolgotrajna okužba s H. pylori, ki živi na želodčni sluznici, je eden glavnih vzrokov raka želodca. Tveganje za razvoj raka je večje pri ljudeh, ki imajo ali so imeli v družini bolnega sorodnika, in tiste z nekaterimi redkimi genetskimi motnjami, ki povečajo tveganje za razvoj raka na želodcu. 

''Znaki raka želodca so neznačilni ali pa se pojavijo razmeroma pozno, ko je bolezen že razširjena. Pojavijo se tiščanje v predelu žličke, občutek zgodnje sitosti, odpor do mesa, motnje požiranja, bruhanje, bruhanje krvi iz želodca ali požiralnika. Ob napredovani bolezni se pojavijo hujšanje, nabiranje tekočine v trebušni votlini, povečane bezgavke v levi nadključnični loži, povečane bezgavke v levi pazduhi, jetrne metastaze, pljučne metastaze, Krukenbergov tumor v jajčnikih, širjenje raka po možganskih ovojnicah ali metastaze v kosteh,'' je zapisano na strani Onkološkega inštituta Ljubljana.

Prvi test pri diagnozi je gastroskopija z biopsijo.
Prvi test pri diagnozi je gastroskopija z biopsijo. / FOTO: iStock

Prvi test pri diagnozi je gastroskopija z biopsijo. Za oceno obsega bolezni uporabljajo ultrazvok, računalniško tomografijo, včasih v kombinaciji s pozitronsko emisijsko tomografijo, slikanjem z magnetno resonanco in redkeje laparoskopijo – uvedbo mini kamere v trebušno votlino. ''Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija, t. j. endoskopski pregled zgornjih prebavnih poti, pri katerem pregledamo sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in lahko tudi odvzamemo vzorce tkiva za patohistološko preiskavo. Opravimo osnovne krvne preiskave skupaj z določitvijo tumorskih označevalcev CEA in CA 19-9. Ostale preiskave za določitev stadija bolezni so: endoskopski UZ in CT trebuha za ugotovitev področne razširitve bolezni ter RTG prsnih organov, CT prsnega koša, UZ ali CT trebuha, ginekološki pregled pri ženskah ter v določenih primerih scintigrafija skeleta,'' še povedo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Ena najpogostejših bolezni prebavnega sistema
PREBERI ŠE
Ena najpogostejših bolezni prebavnega sistema

V fazi, ko je tumor znotraj želodčne stene, se uporablja kirurško zdravljenje, tj. odstranitev večine želodca ali celotnega želodca z okoliškimi bezgavkami. Pri bolnikih, pri katerih je tumor prodrl skozi steno v okoliško tkivo in prizadel bližnje bezgavke, je treba poleg kirurškega zdravljenja opraviti še kemoterapijo in radioterapijo (obsevanje). Na Onkološkem inštitutu Ljubljana še dodajajo, da je rak želodca ob postavitvi diagnoze v več kot dveh tretjinah primerov že lokalno napredoval ali je že metastatski, skoraj 50 % bolnikov pa ni primernih za operacijo: ''Če bolnika lahko zdravimo kirurško, opravimo odstranitev želodca (gastrektomija), bodisi celega bodisi enega dela. Ob tem odstranimo pripadajoče področne bezgavke. Če rak želodca zajema sosednje organe, odstranimo tudi del tega organa ali organ v celoti. Bolnike zdravimo dodatno z dopolnilno radiokemoterapijo, v določenih primerih s predoperativno sistemsko kemoterapijo. Če rak želodca ni primeren za kirurško zdravljenje, zdravimo s predoperativno radiokemoterapijo in nato, če je mogoče, kirurško. Metastatsko bolezen zdravimo s sistemsko kemoterapijo, v nekaterih primerih z obsevanjem ali operativnim posegom z namenom lajšanja težav, ki nastanejo zaradi zasevkov.''

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Povzeto po Onkološkem inštitutu Ljubljana / Ordinacija.hr