Stres je v sodobnem svetu postal stalnica – kronična obremenitev, ki jo sprejemamo kot neizogiben del vsakdanjika. A ko se ta napetost kopiči, začne puščati posledice, ki so globlje, kot se zavedamo. Ena izmed teh je povezanost med dolgotrajnim stresom in rakavimi obolenji. 

Zdravstveni sistemi pogosto premalo poudarjajo to povezavo, posamezniki pa jo podcenjujejo – bodisi zaradi stigme, nepoznavanja mehanizmov ali ker verjamejo, da duševni stres ne more vplivati na fizično bolezen. V resnici pa dolgoročna aktivacija stresnega odziva neposredno vpliva na imunski sistem, vnetje, hormonsko ravnovesje in celo učinkovitost zdravljenja raka.

Kako stres vpliva na telo – in zakaj ni le psihološki pojav

Kronični stres in disfunkcija osi hipotalamus-hipofiza-nadledvičnici (HPA)

Stres aktivira os HPA, ki sproži izločanje kortizola in adrenalina. Občasno je ta odziv koristen, a ko postane dolgotrajen, vodi v izčrpavanje obrambnih mehanizmov. Kot navaja Mayo Clinic, kronično povišan kortizol zavira imunski odziv, spodbuja vnetje in oslabi sposobnost telesa za popravljanje poškodb DNK – kar so vse mehanizmi, povezani z rakom.

Oslabel imunski sistem

Zmanjšano delovanje naravnih celic ubijalk (NK celice) je ena najpomembnejših povezav med stresom in rakom. Te celice so odgovorne za odkrivanje in uničevanje rakavih celic. Če je njihov odziv oslabljen, se tveganje za razvoj tumorjev poveča, piše webmd.

Spodbujanje angiogeneze in metastaz

Stresni hormoni ne le, da ne zavirajo rasti tumorjev – v nekaterih primerih jih lahko celo spodbujajo. Po podatkih John Hopkins Medicine kronični stres poveča izražanje rastnih faktorjev, ki omogočajo tumorskim celicam, da oblikujejo nova krvna žila in se razširijo v druge dele telesa.

Raziskave, ki potrjujejo povezavo med stresom in rakom

Povezava s poslabšanjem prognoze

Verywell Health poroča o raziskavah, ki kažejo, da so bolniki z rakom, ki so poročali o visoki stopnji psihološkega stresa, imeli slabši izid zdravljenja, več zapletov in večjo verjetnost ponovitve bolezni.

Psihološki stres kot dejavnik tveganja

Čeprav ni dokazano, da stres neposredno povzroča raka, študije na živalih in ljudeh nakazujejo, da kronični psihološki stres ustvarja pogoje, ki olajšajo nastanek bolezni – predvsem pri ljudeh z dodatnimi dejavniki tveganja, kot so kajenje, slaba prehrana in premalo spanja, piše TheHealthy.

Vpliv na vedenje in življenjski slog

Stres vodi v nezdrave navade: kajenje, prekomerno uživanje alkohola, čustveno prenajedanje in pomanjkanje gibanja. Vse to so dejavniki, ki posredno povečajo tveganje za raka. Poleg tega stres pogosto ovira sodelovanje v preventivnih programih, kot so redni pregledi ali presejalni testi, piše myClevelandClinic.

Psihološko stanje vpliva tudi na zdravljenje

Manjša učinkovitost kemoterapije

Študije so pokazale, da pri bolnikih z visoko stopnjo stresa imunski sistem manj učinkovito sodeluje z zdravljenjem. Kortizol zmanjšuje sposobnost telesa, da aktivno sodeluje pri zaviranju rakavih celic, kar lahko zmanjša učinek terapije, piše Mayo Clinic.

Slabše okrevanje in več zapletov

Bolniki, ki doživljajo visoko raven stresa, imajo več težav z okrevanjem po operacijah, slabšo toleranco na zdravila in večjo verjetnost za pojav depresije, kar negativno vpliva na motivacijo za zdravljenje, piše Health.

Poiščite strokovno pomoč, ko je to potrebno

Psihološka podpora je pomemben del celostnega zdravljenja raka. Vključitev psihologa, terapevta ali psihiatra lahko spremeni potek bolezni, izboljša kakovost življenja in okrepi notranje vire.

Povezava med stresom in rakom je več kot le teoretična. Znanstveni dokazi potrjujejo, da kronični stres ustvarja pogoje, v katerih se rakave celice lažje razvijejo in širijo. Čeprav stresa ne moremo povsem izločiti, ga lahko obvladujemo – in s tem zmanjšamo tveganje za bolezen ali izboljšamo izid zdravljenja. Duševno zdravje je neločljiv del fizičnega zdravja. Čas je, da ga tako tudi obravnavamo.

Viri: WebMD, Mayo Clinic, Verywell Health, John Hopkins Medicine, TheHealthy, Health, myClevelandClinic