Obstaja več vrst markerjev, vsak od njih pa je povezan z določenim tumorjem ali skupino malignih tumorjev. Uporabljajo se v onkologiji za odkrivanje prisotnosti in aktivnosti bolezni. Tumorske markerje lahko tvori tumor sam ali pa jih tvorijo netumorske celice kot odziv na prisotnost tumorja v telesu. Večino tumorskih markerjev proizvajajo tako normalne celice kot tumorske celice, vendar jih tumorske celice proizvajajo v večjih količinah, zato je njihova koncentracija pri bolnikih z rakom lahko povišana. Treba je opozoriti, da tumorski markerji niso dokončni diagnostični test – diagnozo je namreč treba vedno potrditi z biopsijo.

Pomembno je poudariti tudi to, da povišane vrednosti tumorskih markerjev ne pomenijo nujno, da ima oseba maligno bolezen. Na splošno rutinsko spremljanje tumorskih markerjev ni priporočljivo zaradi njihove nespecifičnosti. Vrednosti tumorskih markerjev so namreč lahko povečane zaradi številnih stanj (na primer vrednost PSA je lahko povečana pri hiperplaziji prostate, CA19-9 pa pri pankreatitisu) in obratno – bolnik z aktivnim malignim obolenjem morda nima povečanih vrednosti tumorskih markerjev. 

Kljub temu so tumorski markerji koristno orodje za spremljanje bolnikov, saj lahko analiza njihovega trenda včasih napove ponovitev bolezni ali poslabšanje stanja, preden se izrazijo simptomi. Vsekakor je najpametnejša odločitev nadzor označevalnika tumorskih markerjev prepustiti izkušenemu onkologu, ki bo lahko ocenil pomembnost zahtevanih ugotovitev.

Katere tumorske markerje strokovnjaki največkrat spremljajo?

CEA (karcinoembrionalni antigen)  – tumorski marker, ki se običajno proizvaja v prebavnem traktu med razvojem ploda, kasneje pa se njegova proizvodnja preneha. V skladu s tem so vrednosti CEA v krvi pri odraslih običajno zelo nizke (2–4 ng / ml). Raven CEA je lahko povišana pri ljudeh z nekaterimi vrstami raka, ki izvirajo predvsem iz prebavnega trakta (rak debelega črevesa, želodca, trebušne slinavke), pa tudi pri raku na pljučih in dojkah ter medularnem raku ščitnice. Treba je opozoriti, da so vrednosti CEA pri kadilcih običajno splošno povečane.

CA19-9 (ogljikohidratni antigen 19-9) – pomemben pri diagnozi in spremljanju bolnikov z rakom trebušne slinavke, čeprav so njegove vrednosti občasno lahko povečane pri drugih tumorjih, ki se nahajajo v trebuhu. Znano je, da posamezniki s pomanjkanjem Lewisovega antigena A na rdečih krvnih celicah ne morejo proizvajati omenjenega tumorskega markerja. Takšnih oseb je med belci približno 10 % in imajo zelo majhne ali nezaznavne vrednosti CA19-9 tudi pri zelo velikih tumorjih trebušne slinavke.

V krvi se meri PSA (antigen, specifičen za prostato). Je snov, ki jo proizvaja prostata, njene vrednosti pa so v večini primerov povečane pri bolnikih z rakom prostate. Povečane so lahko tudi pri nekaterih drugih benignih stanjih, kot je okužba, vnetje ali hiperplazija prostate.

CA125 (antigen raka 125)  pa so odkrili leta 1984. Našli pa so ga v fetalnem tkivu, bronhialnem epiteliju in bronhiolah zdravih posameznikov. Pomemben je pri diagnozi in spremljanju raka jajčnikov. Njegove vrednosti so povečane v več kot 80 % primerov pri seroznem raku jajčnikov, vrednosti pa običajno sledijo velikosti tumorske mase (oznake se povečujejo, ko tumor raste). Lahko pa so vrednosti povečane tudi pri nekaterih benignih stanjih, kot so endometrioza ter vnetje jajčnikov in jajcevodov.

Povzeto po Ordinacija.hr