Bi lahko raka odkrili desetletja pred nastankom?

Kot poroča ScienceAlert, se v medicini oblikuje nov pogled na raka: namesto čakanja na pojav tumorja želijo znanstveniki bolezen prestreči že v najzgodnejših bioloških fazah. Ta pristop temelji na ideji, da je mogoče poseči v procese, ki vodijo v maligno preobrazbo celic, še dolgo preden se razvije klinično zaznavna bolezen.

Raziskovalci se osredotočajo na subtilne spremembe, ki se v telesu kopičijo desetletja. Med njimi so genetske mutacije, ki se neopazno širijo med celicami, zgodnje spremembe tkiva ter predstopnje, kot so kožni madeži ali polipi. Vse te spremembe se pojavijo mnogo prej, preden bi jih lahko povezali z rakom.

Kot navaja ScienceAlert, obsežne genetske raziskave kažejo, da se s staranjem v telesu kopičijo majhne skupine mutiranih celic, imenovane kloni. Ti kloni se lahko razmnožujejo hitreje od zdravih celic in se izognejo nadzoru imunskega sistema. Najbolj podrobno so jih preučevali v krvi, kjer lahko napovedujejo tveganje za nastanek krvnih rakov, kot je levkemija. Na rast teh klonov vplivajo genetika, vnetje in okoljski dejavniki. Ker jih je mogoče meriti in spremljati skozi čas, se odpirajo možnosti za zgodnje posege, še preden se razvije bolezen.

Ena od dolgoročnih raziskav, ki je spremljala približno 7.000 žensk, je pokazala, da nekatere mutacije pospešijo rast klonov, druge pa jih naredijo občutljive na vnetje. Ko se v telesu pojavi vnetje, se ti občutljivi kloni hitro razširijo. Razumevanje teh vzorcev omogoča prepoznavanje ljudi z večjim tveganjem za razvoj raka.

Kot poroča ScienceAlert, raziskave jasno kažejo, da rak ni nenadna bolezen, temveč dolgotrajen proces z več stopnjami. Na tej poti se pojavljajo opozorilni signali, ki bi lahko postali ključne tarče za preprečevanje bolezni. Znanstveniki razvijajo krvne teste, ki bi lahko zaznali raka mnogo prej, kot se pojavijo simptomi. Ti testi iščejo drobne fragmente DNK, ki jih sproščajo rakave ali predmaligne celice. Tudi zelo zgodnje oblike raka sproščajo te fragmente, zato bi lahko testi odkrili bolezen, še preden bi bila vidna na slikovni diagnostiki.

Prvi rezultati so obetavni. Pri raku debelega črevesa se je pokazalo, da zgodnje odkrivanje dramatično poveča preživetje: pri prvi stopnji preživi pet let 92 % bolnikov, pri četrti stopnji pa le še 18 %.

Kot navaja ScienceAlert, testi niso brez pomanjkljivosti. Nekaterih rakov sploh ne zaznajo, pozitivni izvidi pa vedno zahtevajo dodatne preiskave. Poleg tega obstaja nevarnost prekomerne diagnostike, saj lahko testi zaznajo spremembe, ki se nikoli ne bi razvile v bolezen. Zgodnje odkrivanje raka je tudi etično zahtevno. Ljudje, ki se počutijo popolnoma zdrave, se lahko znajdejo v stiski zaradi informacij o povečani ogroženosti. Zdravniki pa lahko precenijo koristi in podcenijo tveganja, zlasti pri starejših.

Kardiologi že dolgo uporabljajo model ocene tveganja: starost, krvni tlak, holesterol in družinska anamneza določajo, kdo potrebuje preventivna zdravila, kot so statini. Znanstveniki želijo podoben pristop prenesti na raka. Kombinacija genetskih mutacij, okoljskih dejavnikov in rezultatov testov bi lahko omogočila individualizirano oceno tveganja in zgodnje preventivne ukrepe. Toda rak je nepredvidljiv. Nekatere zgodnje spremembe izginejo same od sebe, druge se nikoli ne razvijejo. Zato bo treba model tveganja uporabljati previdno in premišljeno.

Kot poroča ScienceAlert, se v ZDA regulatorji trenutno ukvarjajo z vprašanjem, kako naj testi delujejo v praksi, kako zanesljivi morajo biti in katere dodatne preiskave so potrebne po pozitivnem izvidu. Podobno pot ubira tudi Združeno kraljestvo. Nacionalni načrt za raka v Angliji predvideva 9,5 milijona dodatnih diagnostičnih testov letno do leta 2029. Testiranje ctDNA biomarkerjev se bo nadaljevalo pri raku pljuč in dojke, razširili pa ga bodo tudi na druge rake, če bo stroškovno upravičeno.

Znanstveniki se strinjajo, da rak ne nastane nenadoma, temveč je rezultat dolgotrajnega procesa, ki se začne desetletja prej. Če bi ga lahko prestregli v najzgodnejših fazah, bi lahko rešili nešteto življenj. Ključno vprašanje prihodnosti je, kako to storiti varno, pravično in učinkovito.

Vir: ScienceAlert