1. Prehlad ali virusna okužba

Prehlad in druge virusne okužbe lahko povzročijo kašelj, ki lahko vztraja tudi tedne po tem, ko drugi simptomi izzvenijo. Temu pravimo postvirusni kašelj. Med okužbo so dihalne poti pogosto razdražene in lahko ostanejo občutljive tudi po tem, ko virus že izgine.

2. Alergije in astma

Alergije na prah, cvetni prah, živalsko dlako in plesen lahko povzročijo draženje dihalnih poti, kar vodi v kašelj. Podobno lahko astma sproži kroničen kašelj, ki ga pogosto spremlja piskanje in občutek težkega dihanja. Pri astmi so dihalne poti kronično vnete, zato je kašelj pogost simptom.

3. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

Refluksna bolezen ali GERB nastane, ko želodčna kislina preide iz želodca nazaj v požiralnik. Ta kislina lahko razdraži grlo in dihalne poti, kar povzroči kroničen kašelj. Ta vrsta kašlja je običajno bolj izrazita ponoči ali ko ležite.

4. Kajenje

Kajenje je eden izmed najpogostejših vzrokov za kroničen kašelj. Tobačni dim draži dihalne poti in pljuča, kar lahko vodi do kroničnega bronhitisa, ki ga spremlja stalen kašelj. Celo po opustitvi kajenja lahko kašelj nekaj časa vztraja, saj se dihalne poti in pljuča čistijo.

5. Okužba sinusov ali sinusitis

Pri okužbi sinusov lahko sluz iz nosu in sinusov kaplja po zadnjem delu grla (postnazalno kapljanje), kar draži dihalne poti in sproži kašelj. Ta vrsta kašlja je pogosto prisotna ponoči, ko ležimo, ali zjutraj, ko se zbudimo.

6. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

KOPB je kronična bolezen, ki vključuje kronični bronhitis in emfizem in je pogost vzrok za dolgotrajen kašelj, zlasti pri kadilcih in nekdanjih kadilcih. Kašelj, povezan s KOPB, je pogosto produktiven, kar pomeni, da spremlja tvorjenje sluzi.

7. Zdravila, zlasti zaviralci angiotenzinske konvertaze

Zdravila, kot so zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE), ki se uporabljajo za zniževanje krvnega tlaka, lahko povzročijo suh kašelj kot stranski učinek. Če jemljete zdravila za visok krvni tlak in imate nenadno kroničen kašelj, se posvetujte z zdravnikom, da morda zamenja zdravilo.

8. Pljučnica ali druge resnejše okužbe dihal

Dolgotrajen kašelj lahko kaže tudi na resnejšo okužbo dihal, kot je pljučnica, bronhitis ali tuberkuloza. Če kašelj spremlja vročina, bolečine v prsih, zadihanost ali proizvodnja rumene ali zelene sluzi, je treba obiskati zdravnika za pravilno diagnozo in zdravljenje.

9. Okoljski dejavniki

Zrak onesnažen s prahom, kemikalijami ali smogom lahko povzroči draženje dihalnih poti in posledično kašelj. Če se kašelj pojavlja predvsem na določenem delovnem mestu ali v onesnaženem okolju, razmislite o nošenju maske in prezračevanju prostora.

Kako si pomagati pri dolgotrajnem kašlju?

Čeprav je vzrok kašlja najbolje diagnosticirati z zdravnikom, lahko sami pripomorete k lajšanju simptomov:

- Suh zrak dodatno draži dihalne poti, zato lahko uporaba vlažilnika zraka zmanjša kašelj.

- Topla voda, čaj in juhe lahko pomagajo pri blaženju vnetih dihalnih poti in olajšajo izkašljevanje.

- Omejite izpostavljenost tobačnemu dimu in dražilnim snovem, ki lahko poslabšajo kašelj.

- Med, ingver in topli napitki lahko naravno pomirijo kašelj.

Če kašelj traja več kot dva do tri tedne, obiščite zdravnika. Dolgotrajen kašelj je lahko simptom večjih zdravstvenih težav, ki jih je najbolje odkriti in zdraviti zgodaj.