Če ste pogosto utrujeni, čeprav ste spali dovolj, se spopadate s pomanjkanjem energije za običajne dnevne aktivnosti ali opazite nihanje razpoloženja, je možno, da se je vzrok za vaše slabo počutje slabokrvnost. Simptomi včasih vključujejo tudi slabost, omotičnost, bledo kožo, slabo prekrvavitev, pospešen srčni utrip in zasoplost.

Slabokrvnost ali anemija pomeni pomanjkanje rdečih krvničk in znižane koncentracije hemoglobina v krvi, ki je pomemben pri prenosu kisika do telesnih celic. Posledica je njihova slaba oskrba s kisikom, kar pa navadno povzroči utrujenost. Najpogostejši vzrok slabokrvnosti so bolezni organov, velika izguba krvi, neustrezna prehrana, ki vsebuje premalo železa, vegetarijanska dieta, premalo vitamina B12 in folne kisline v prehrani. Slabokrvnost se pogosto pojavi tudi v nosečnosti, ko se zaradi razvoja ploda in hitre rasti ploda povečajo potrebe organizma po železu in vitaminih.

Slabokrvnost bo diagnosticiral zdravnik s pomočjo krvne preiskave, kjer bo preveril število eritrocitov, koncentracijo hemoglobina, količino železa in velikost rdečih krvničk. Prva pomoč pri slabokrvnosti so živila, bogata z železom, kot so rdeča pesa, rdeče zelje, poleg tega pa je priporočljivo uživati zdravo prehrano, ki lahko vključuje ovseno kašo, fižol, peso, zeleno-listnato zelenjavo, meso in temno čokolado.

Bolezni ščitnice

Ščitnica je žleza metuljaste oblike, ki se nahaja na sprednjem delu vratu, neposredno pod adamovim jabolkom. Gre za žlezo, ki proizvaja pomembne hormone, ki imajo v svoji sestavi jod in nadzorujejo metabolizem telesa. Težave s ščitnico se pojavljajo v obliki premalo (hipotiroidizem) ali prekomerno (hipertiroidizem) delujoče ščitnice. Premalo delujoča ščitnica privede do upočasnitve telesnega metabolizma, prekomerno delujoča ščitnica pa ga pospešuje. V prvem primeru (hipotiroidizem) se tako posameznik lahko spopade z močno utrujenostjo preko dneva (že ob manjšem naporu), pridobivanjem telesne teže, tanjšanjem las in dlak, zaprtjem, depresijo in pri ženskam prihaja do pogostejših menstrualnih krvavitev. Poleg tega so možni simptomi še znižanje glasu, občutljivost na mraz, otekanje v predelu obraza in oči. Pri nekaterih bolnikih se ščitnica poveča, kar se kaže kot golša.

Prekomerno delujoča ščitnica (hipertiroidizem) pa privede ravno obratno do pospešenega utripa, hujšanja, kljub uživanju večje količine hrane, drhtenja rok, pogostejšega odvajanje blata, koža je topla in vlažna, bolniki se prekomerno potijo. Pojavijo se občutki nespečnosti in tesnoba. Ženske opažajo neredne menstruacije, prav tako se lahko pojavi golšavost.

Sladkorna bolezen tipa 2

Dolgotrajna utrujenost je lahko tudi znak sladkorne bolezni tipa 2. Poleg tega se običajno pri tej bolezni pojavi tudi pogostejše mokrenje, slabost, zamegljen vid, žeja in suha usta … Za sladkorno bolezen je značilna kronično povišana raven glukoze, krvnega sladkorja, ki ga telo potrebuje za pridobivanje energije. V primeri sladkorne bolezni tipa 2 do tega pride, ker se ciljne celice ne odzivajo ustrezno ali se sploh ne odzivajo več na inzulin, ki ga tvori trebušna slinavka. Bolezen se razvija več let, počasi in neopazno, zato običajno dlje časa, preden se pojavijo simptomi. Je pa pomembno, da jo čim prej prepoznamo in jo uravnavamo, da ne bi prišlo do zapletov bolezni.

Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je težka kronična vnetna bolezen vezivnega tkiva, ki običajno prizadene sklepe. Najprej male sklepe rok in nog, sicer pa lahko prizadene kateri koli sklep. To avtoimunsko bolezen ni vedno lahko diagnosticirati, saj se razvija počasi in poteka v več zagonih. Kljub vsemu obstajajo nekateri subtilni znaki, ki jih lahko prepoznate. Mednje spada tudi utrujenost, bledica, težka sapa ob naporu in pomanjkanje apetita. Med bolj specifičnimi simptomi so okoreli, boleči in otekli sklepi – običajno mali sklepi rok, predvsem srednji sklep prstov. Okorelost sklepov je pogostejša zjutraj ali v začetku gibanja, na mehansko obremenjenih delih telesa(iztezna stran komolca), kjer se lahko pojavijo neboleči podkožni vozlički.

Številne simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, izguba apetita in bolečine v sklepih na žalost pogosto pripišejo drugim zdravstvenim težavam, tudi nekaterim oblikam artritisa, fibromialgiji ali lupusu.

Sindrom kronične utrujenosti

Sindrom kronične utrujenosti je najpogostejše poimenovanje stanja izčrpanosti, katerega vzroka ne poznamo natanko. Simptomi vključujejo bolečine v mišicah in sklepih po vsem telesu, kognitivne motnje, kronično mentalno in fizično izčrpanost. Pa tudi nekatere druge simptome, ki se pojavijo pri do tedaj zdravi in aktivni osebi.

Spalna apneja

Spalna apneja je motnja spanja, kjer bolnik med spanjem večkrat za daljši čas preneha dihati, a se tega zjutraj ne zaveda. Prekinitev dihanja povzroči prekinitev oskrbe telesa s kisikom, kar telo utruja. Bolnik se zaradi prekinitve dihanja ponoči večkrat zbudi, a se tega kasneje ne spominja. To se lahko pojavi tudi 100 krat na noč. Posameznik se zjutraj zbuja utrujen, bolezen pa lahko vodi tudi do resnih posledic, kot so bolezni možganov, srca in ožilja ali prometne nesreče, ki jo povzroči prevelika utrujenost za volanom.

Sicer pa spalna apneja vodi tudi do prekomerne telesne teže, simptom bolezni pa je lahko tudi močno smrčanje, a seveda vsi, ki smrčijo, ne trpijo za spalno apnejo.

Depresija

Depresija je danes precej pogosta bolezen, ki jo je dobro zgodaj prepoznati in zdraviti. Osnovni simptomi, ki kažejo nanjo so dlje trajajoče slabo razpoloženje, brezvoljnost, žalost, občutki brezupa, izguba zadovoljstva, energije, nenadni občutki močnega strahu (anskioznost). Depresijo lahko spremlja tudi razmišljanje o samomoru, sprememba apetita in spanja.