Kadilci ter celo nekdanji kadilci imajo v primerjavi s tistimi, ki nikoli niso kadili, za 40 odstotkov manjše možnosti, da preživijo to bolezen v desetih letih po diagnozi.

To je prva študija, ki je odkrila takšno povezavo, zato bo seveda potrebno še precej raziskovanja. Je pa pokazatelj, da ima kajenje še vrsto negativnih posledic, ki se jih morda niti ne zavedamo povsem.

Študijo so opravili na univerzi v Leedsu, finančno pomoč so dobili od združenja Cancer Research. Gre za neprofitno organizacijo, ki spodbuja raziskovanje te bolezni in osvešča o preventivi ter načinih zdravljenja.

Avtorica študije Julia Newton-Bishop v britanskih medijih poudarja, da vsekakor svetuje, da v primeru diagnoze kožnega raka opustimo to razvado. “Imunski sistem je kot orkester z veliko glasbili. Naša raziskava kaže, da lahko kajenje povzroči, da ta orkester ni več uglašen. Glasbeniki lahko še vedno igrajo, vendar pa vse skupaj ne deluje, kot bi moralo,” slikovito pojasni, kakšen bi bil lahko vpliv kajenja na zdravljenje.

“Kadilci lahko še vedno okrepijo imunski sistem, da bi uničili raka." Njihove imunske celice gredo še vedno v boj. "Toda deluje, kot bi pri njih vse skupaj delovalo slabše kot pri nekadilcih." 

V študiji so uporabili podatke več kot 700 bolnikov z malignim melonomom. Ugotovili so, da imajo tisti, ki so kdaj kadili, enostavno manjše močnosti za dober izid zdravljenja.

Je pa treba poudariti, da so odkrili to povezavo, niso pa potrdili, da dejansko kajenje vpliva na zdravljenje kožnega raka. V prihodnje bi si želeli tudi ugotoviti, če je kaj odvisno še od tega, ali je oseba kadila veliko ali malo.

V vsakem primeru je priporočljivo nehati kaditi.

 "Znano je, da imajo kadilci v primerjavi z nekadilci skoraj 23-krat večje tveganje za to, da umrejo zaradi posledic pljučnega raka, 25-krat večje tveganje za smrt zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, dvakrat večje tveganje za smrtni izid zaradi pljučnice, gripe in tuberkuloze ter ostalih pljučnih bolezni," je v izjavi za javnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozorila Saša Kladivec s Klinike Golnik.

Darina Sedlakova, vodja Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo, pa je v lanskoletni izjavi za javnost povedala: "Že ena pokajena cigareta na dan poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap," ter dodala: "Obstaja samo en nasvet - nikoli ne začnite kaditi. Če pa kadite, čim prej opustite kajenje. Dobra novica je, da je 15 let po opustitvi kajenja tveganje za koronarno srčno bolezen enako tistemu pri osebi, ki ni nikoli kadila."