Dawn je bila poročena le štiri mesece, ko je v hospicu tiho preminila za posledicami raka. Njen obupani zaročenec Dan pa se dni, ko je tožila za bolečinami, spominja kot včeraj: ''Preden so ji postavili diagnozo, je jokala, ker je trpela za tako hudimi bolečinami v hrbtu. Trajalo je več tednov, preden so ji odvzeli bris, a takrat je bilo že prepozno.'' Razen bolečin v hrbtu Dawn ni imela ostalih tipičnih simptomov raka na materničnem vratu, kot je na primer nenavadna krvavitev. Poleg tega tudi ni bila v tipični starostni skupini, saj se rak materničnega vratu le redko pojavi pri mlajših od 25 let.

Ko so ji povedali, da je njen bris slab, je morala na biopsijo. Nekaj tednov kasneje, ravno pred poletnimi počitnicami, pa so ji sporočili grozljivo diagnozo – rak na materničnem vratu. Vse poletje je prestala v bolnišnici, kjer so jo zdravili z radioterapijo in brahiterapijo. Ko je septembra izvedela, da je bilo zdravljenje uspešno, sta bila z Danom presrečna. Odpravila sta se na potovanje na Malorko, da bi proslavila nov začetek. ''Najina skupna prihodnost je bila med njenim zdravljenjem nepomembna in ko je dobila rezultate, da je rak izginil, sva bila tako srečna. Zdelo se je, da so se stvari končno znova postavile na pravo pot,'' pripoveduje Dan.

A slavje ni trajalo dolgo. Že novembra so testi pokazali, da se je rak vrnil. Tokrat v veliko bolj agresivni obliki in se razširil še v trebuh. ''Ko so testi pokazali, da se je rak vrnil, sva bila šokirana in nisva več našla besed. Rak je bil agresiven, Dawn pa je bila tako pogumna.''

Mlada zaljubljenca sta svojo poroko načrtovala v juliju, vendar sta se odločila, da bosta z njo nekoliko pohitela. ''Dawn se je želela poročiti, preden bi šla na kemoterapijo, torej ko bi imela še lase in nekaj barve na licih. Imela sva le pet tednov za organizacijo poroke, a sva za pomoč prosila najini materi Marie in Isobel, ki sta vse uredili. Preden sva se zavedla, sta bila že rezervirana hotel in cerkev. Bil je popoln dan in tako sem vesel, da sem lahko Dawn izpolnil njeno poslednjo željo, da postane moja žena.''

Po poroki je par brezskrbno užival tri dragocene dni, nato pa sta se morala vrniti v kruto realnost. Dawn se je vrnila v bolnišnico na intenzivno zdravljenje s kemoterapijo. ''Prečudoviti lasje so ji pričeli izpadati v kepah in njen obraz se je napihnil. A nič ji ni izbrisalo nasmeha z obraza,'' se spominja Dan.

Zdravljenje ni bilo uspešno in njeno stanje se je pričelo močno slabšati. Sprejeli so jo v hišo hospica, da bi tam v miru in dostojno preminila. ''Samo ležal sem z njo in jo držal za roko. Nato sem nekega dne prišel domov in zagledal pismo, naslovljeno nanjo. Bilo je povabilo na rutinski PAP test. Najmanj, kar lahko rečem, je, da je prišel prepozno.''

Dawn je svojega moža prosila, naj na dan njene smrti ne bo ob njej, saj si ni želela, da bi se je spominjal po tem dogodku. Od svoje ljubezni se je poslovil večer prej, do zadnjega diha pa sta ob njej ostali materi mladoporočencev.

Tri mesece po smrti 26-letnice se je njena družina odločila, da bodo skušali spremeniti zakon in so predlagali, da bi bil rutinski PAP test v Britaniji možen tudi za ženske mlajše od 25 let. V ta namen sedaj zbirajo dobrodelna sredstva in podporo Otočanov.