27-letna Meagen Bechtold iz Las Vegasa se je marca lansko leto pričela spopadati s hudim kašljjem in šla večkrat k zdravniku. Ta ji je dejal, da se spopada s hudim prehladom, drugič, da ima alergijo in tretjič, da gre za bronhitis. Prejela je antibiotike in druge nasvete, a nič ni delovalo. Bila je že nadvse zaskrbljena. ''Enkrat sem bila ponoči že tako zaskrbljena, da sem v Google vpisala rak pljuč, a sem nato zamahnila z roko in si rekla, da imajo zdravniki verjetno prav,'' je povedala za britanski Mail Online.

Šele, ko je šla julija vrnila s počitnic, je bila prepričana, da se motijo in da je nekaj hudo narobe. Vztrajala je, naj njene simptome primerno pregledajo. Zdravnik jo je le poslal na CT slikanje in preiskava je pokazala, da ima 13 centimetrski tumor v diafragmi. Diagnoza: Hodgkinov limfom. ''Bila sem popolnoma prestrašena. Stara sem bila komaj 26 let in so mi diagnosticirali raka,'' pripoveduje. ''A zdravniki so me pomirili. Dejali so, da če že dobim raka, je Hodgkinov limfom najboljša možnost, saj je najbolj ozdravljiv.''

Meagen so takoj poslali na zdravljenje in kmalu je prestala prvi cikel kemoterapije. Stranski učinki so bili naporni. Imela je ustne razjede in lahko je pila le vodo, spopadala se je s 'hibernacijo', zaradi katere je tri dni zapored ves čas spala. ''Nisem mogla normalno dihati, saj sem bila ves čas priklopljena na kisik. To je bilo kar dva meseca po diagnozi. Spopadala sem se z nočnim potenjem, tako hudim, da je moj mož moral ponoči menjati bolnišnične rjuhe in me preoblačiti.''

Izgubila je tudi ves apetit, zaradi česar ji je telesna teža padla na 44 kilogramov. Izpadali so ji lasje in bala se je, da ne bo videti kot bolniki z rakom.  ''Izguba las je bil zame najbolj travmatičen del cele izkušnje. Bila sem popolnoma naivna, ko sem mislila, da sem drugačna in da ne bom izgubila las. Sprva so lasje izpadali normalno, tako kot ti izpadajo jeseni, nato pa so začeli izpadati v skupkih.'' Svojega moža je prosila, naj ji postriže njene dolge lase in spne v majhen čop. ''Moj prikupni čopek sem imela približno dva dni, nato pa so se mi lasje začeli lepiti skupaj in dobila sem dreade. Povsod po lasišču so se pričeli pojavljati plešasti predeli in lasje so bili povsod - po tleh, v umivalniku, na blazini, v moji hrani. Postalo mi je jasno, da je neizogibno, da jih bom morala obriti, zato sem nekega dne prosila svojega moža, naj mi obrije glavo in ves čas zraven jokala. Moji lasje so bili velik del moje identitete in bila sem izjemno blagoslovljena, ker sem imela dolge, močne lase. Ko sem jih izgubila, sem imela občutek, da sem izgubila sebe.''

Čeprav je bilo sprva težko, je Meagen sprejela svoj nov videz. ''Ko sem ostala brez las, sem naličila za naslednji dan in počutila sem se bolje. Počutila sem se osvobojeno, opolnomočnjeno. Skozi ta proces se naučiš, kaj je res pomembno. Izguba las je imela zame res velik vpliv na moj zunanji videz, a je to bila hkrati najhujša in najbolj osvobajujoča izkušnja.''

Meagen se še naprej bori s svojo boleznijo, a odločena je, da bo ostala pozitivna. ''Ko vidim ljudi, ki objavljajo svoje fotografije po zadnji kemoterapiji ali ko 'uradno premagajo raka', dobim izjemno motivacijo, saj vidim vse te ljudi, ki so prav tako šli skozi to izkušnjo in na koncu prišli iz nje močnejši kot prej. To hočem tudi zase. Moj mož in moja družina mi vsak dan rečejo, kako so ponosni name in na to, kako močna sem. Dvignejo me, ko imam občutek, da bi najraje obupala. Najpomembnejša stvar v tej izkušnji je, da ne izgubim fokusa na svoj cilj, ne glede na to, kako grde ali slabe stavri se pojavijo, s katerimi se moram spopasti. Takrat se spomnim svojega cilja in se znova poberem. Naučila sem se spustiti vajeti iz rok in ne več nadzorovati vsega okoli sebe. Naučila sem se, da najpomembnejše stvari v življenju niso stvari in naučila sem se ljubiti vse dele sebe, vključno z mojimi napakami.''

Danes tudi veliko bolj ceni majhne stvari. ''Obremenjevati se s strvarmi, nad katerimi nimaš nadzora, je popolnoma neuporabna izguba energije. Ko nas skrbi za probleme, ki se lahko pojavijo jutri, si popolnoma uničimo dan. Svet bi bil veliko lepši, če bi se imeli radi in postavili na prvo mesto skrb za naše telo. Včasih sem zavidala ljudem, ki so imeli več stvari in so hitreje uspeli v nečemu kot jaz, sedaj sem nadvse vesela za njih. Ni časovnice, kdaj moraš nekaj zaključiti v svojem življenju. Ti se odločiš, kdaj je primeren čas zate.''

Kaj je Hodgkinov limfom?

Hodgkinov limfom je tip raka, ki se prične v belih krvnih celicah. Precej pogost zgodnji simptom je neboleča oteklina v pazduhi, na vratu ali v dimljah. Nekateri ljudje se spopadejo z močnim nočnim potenjem, ekstremno izgubo telesne teže, srbečico, kratko sapo in kašljem. Bolezen se najpogosteje pojavi pri ljudeh starih od 20 do 24 let in od 75 do 79 let. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh s slabšo imunsko odpornostjo, z boleznijo v družini, pri kadilcih in ljudeh s prekomerno telesno težo. Zdravljenje vključuje kemoterapijo, radioterapijo, steroide in presaditev kostnega mozga.