Holesterol sicer sam po sebi ni škodljiv – brez njega živali ne morejo obstajati, saj je nujni sestavni del vsake živalske celice. Enako je tudi pri človeku. Težava pa je, ko pride do prevelike količine holesterola v krvi. Ni pa pomembna samo količina holesterola v krvi, pomembno je predvsem razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Medtem ko dobri holesterol varuje žile, pa slabi holesterol poškoduje njihove stene.

– HDL je imenovan tudi dobri holesterol, saj iz perifernih žil odnaša slabi holesterol nazaj v jetra in tako znižuje nivo holesterola, zato je visoka raven HDL-a zaželena in kaže na ustrezno prehrano in fizično aktivnost osebe. Hkrati HDL preprečuje, da bi prišlo do nalaganja LDL holesterola na žilne stene. Priporočljive vrednosti za HDL v krvi so nad 1.4 mmol/L. Če je skupna količina holesterola v krvi večja kot 230 miligramov na 100 mililitrov krvi, lahko pride do poapnenja žil.

– LDL je imenovan tudi slab holesterol in ko so njegove vrednosti povišane, pomeni, da se LDL pospešeno odlaga v žilne stene (proces ateroskleroze), to pa vodi v bolezni, kot so miokardni infarkt, angina pektoris (bolečina za prsnico), možganska kap, zapore perifernih žil in druge. Priporočljive vrednosti za LDL v krvi so od 2.0 do 3.5 mmol/L.

Holesterol pa ne pridobivamo le iz hrane, saj se v telesu lahko proizvaja sam. Približno tri četrtine holesterola namreč ustvari človeško telo samo s pomočjo jeter.

Kot opažajo zdravniki, pa so ljudje izjemno slabo informirani o tem, katera hrana sploh vsebuje holesterol. Tisti s povišanim holesterolom namreč ne bi smeli uživati naslednjih živil: možganov (1200 mg holesterola na 100 g živila), rumenjaka (1500 mg holesterola na 100 g živila), kaviarja, masla, ledvic, smetane, kajmaka, kravjega sira, masti, mleka, morskih sadežev. Izogibajte pa se tudi mesu. Če ne morete brez njega, pa raje izberite ribo ali perutnino, zagotovo pa se izogibajte suhim mesnim proizvodom in rdečemu mesu. V boju zoper holesterol pa je pomembna tudi hrana bogata z vlakninami, saj vlakna nase vežejo holesterol in ga tako pomagajo izločiti iz telesa. Zato je priporočljivo, da uživate sadje, zelenjavo, žitarice in oreščke. Edina pomanjkljivost oreščkov je ta, da imajo veliko kalorij, zato jih je treba uživati v omejenih količinah. Kljub temu pa bo veliko bolj zdravo, če boste čips zamenjali za oreščke ali za pokovko brez olja (ali pripravljeno na majhni količini olja). Če vsemu temu dodate še sadje in zelenjavo, ste dobili zdravo prehrano, kjer pa bi meso moralo biti bolj uporabljeno kot priloga in ne kot glavna jed. Poleg tega ni vseeno, kako hrano pripravimo: kuhanje na vodi ali v pari naj ima prednost pred pečenjem v pečici ali v olju.

Zavedejo pa nas lahko tudi deklaracije na proizvodih: Na margarini piše, da vsebuje izključno zdrave maščobe, vendar nam nihče ne pove, da se te maščobe v telesu lahko spremenijo v škodljive oblike. Zato so številni nutriocisti nenehno v dilemi 'maslo ali margarina', odgovor: Nič od tega. Maslo je bogato s holesterolom, margarina pa vsebuje maščobne kisline, ki se spremenijo v nevarne transmaščobne kisline. Še posebej pa sta tako maslo kot margarina škodljiva, ko se jih segreva, zato pri pripravi jedi namesto masla uporabite laneno ali sezamovo olje, ki ne vsebuje holesterola in je bogato z amniokislinami in vitaminom E.

Najboljša živila za boj proti holesterolu in za splošno zdravo prehrano pa so še grah, fižol, leča, in večina stročnic, maline, robide in druge jagode, krompir, brokoli, polnozrnat kruh in testenine, pomaranča, limona in ostali agrumi, jabolka, kaša in žitarice. Posebno so zdravi še česen in čebula, ki bi jih morali uživati čim pogosteje.

Če imate povišan holesterol, jajca, mleko in mlečne proizvode uživajte v manjših količinah. Izogibajte pa se vsej visoko predelani in industrijsko pripravljeni hrani, kot so živila v prahu, na primer pudingu, zmesem za kolače, kremam in sladoledom, siru, parmezanu, majonezi, kečapu in prelivom za solato.

Izogibajte se še alkoholu in cigaretam in skušajte obdržati normalno telesno težo (indeks telesne mase 25). K temu bo pripomogla redna telovadba, vendar pa z njo ni treba pretiravati. Če ste zdravi in je vaša krvna slika dobra, potem si lahko privoščite manjše količine živil z nekoliko višjo ravnijo holesterola.