Znanstveniki so odkrili kemikalije, ki v krvi puščajo 'prstni odtis' in ki tako dajejo informacijo o tem, s katerimi boleznimi se bomo spopadali kasneje v življenju, kako hitro nas bo doletela starost in kako dolgo bomo živeli. Odkritje daje upanje za razvoj preprostega testa, ki bi ga lahko zdravniki opravili že ob rojstvu in bi pomagal zavrti razvoj bolezni, ki bi nas doletele v starosti. Poleg tega bi lahko vodil k razvoju novih zdravljenj za stanja, povezana s starostjo, kot so težave s kostmi in bolezni srca.

Strokovnjaki so identificirali 22 presnovkov, majhnih molekul, ki so direktno povezane s kroničnimi starostnimi boleznimi in kažejo prihodnje delovanje pljuč, gostoto kosti in krvni tlak. Še posebej naj bi bil pri napovedi prihodnosti našega zdravja učinkovit presnovek C-glyTrp, ki je povezan s porodno težo – ta je sama po sebi dobro poznan pokazatelj načina staranja. Nivo tega presnovka lahko odraža pospešeno staranje kasneje v odrasli dobi, so prepričani znanstveniki. ''Znanstveniki že dolgo vemo, da posameznikova porodna teža ob rojstvu pomembno določa zdravje v srednjih in poznih letih in da so ljudje, ki so se rodili z nizko porodno težo bolj dovzetni za bolezni povezane s staranjem. Do sedaj so molekularni mehanizmi, ki povezujejo nizko porodno težo z zdravjem ali boleznimi v starosti, ostali nepoznani, to odkritje pa je razkrilo enega izmed molekularnih poti, ki so odgovorne za to,'' je za Mail Online pojasnil vodja raziskave profesor Tim Spector iz King's College v Londonu.

Nadaljevanje raziskave je pokazalo še, da se lahko nivo presnovka C-glyTrp, ki ga v osnovi določa genski zapis, spreminja na podlagi vplivov iz okolja. ''Človeško staranje je proces, na katerega vplivata genetika, življenjski stil in vplivi iz okolja, geni pojasnjujejo le del celotne zgodbe. Molekularne spremembe, ki vplivajo na to, kako se staramo preko časa lahko sprožijo epigenetske spremembe. Ta študija je prvič uporabila analizo krvi in epigenetske spremembe, da je z njimi identificirala presnovek, ki je povezan s porodno težo in stopnjo staranja. Ta unikatni presnovek, ki je povezan s staranjem in s starostnimi boleznimi, pa je drugačen pri genetsko enakih dvojčkih, ki so imeli zelo različno porodno težo. To nam kaže, da porodna teža močno vpliva na molekularni mehanizem, ki spreminja ta presnovek. To nam lahko pomaga tudi razumeti, kako slabša prehrana v maternici določa, da se bo dojenček hitreje staral in da bo imel povišano tveganje za razvoj starostnih bolezni po 50. letu starosti,'' je pojasnila soavtorica raziskave dr. Ana Valdes.

Podatki raziskave, ki je bila objavljena v International Journal of Epidemiology, so pomembni predvsem za razumevanje vseh vplivov, ki določajo staranje, saj lahko le tako strokovnjaki zagotovijo boljša zdravljenja za bolezni povezane s starostjo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na