Hepatitis A je možno uspešno preprečiti s pravočasnim cepljenjem pred potovanjem, medtem ko je cepljenje proti hepatitisu B v nacionalnem programu cepljenja otrok. Proti hepatitisu C cepiva še ni, okužbo pa je mogoče že vrsto let pozdraviti z učinkovitimi zdravili, vendar le v primeru, če jo odkrita in zdravljena pravočasno.

Kot izpostavlja Mojca Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, če okužba ni prepoznana in zdravljena pravočasno, lahko vodi do ciroze jeter, raka na jetrih in smrti. Današnje zdravljenje virusnih hepatitisov je na zavidljivi ravni. Nova zdravila bodo po njenih besedah omogočila, da bodo v bodoče lahko pozdravili skoraj vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni dokončno okvarila organa.

Anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C je na ljubljanski infekcijski kliniki možno vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Danes bo ambulanta še posebej okrepljena, saj bo poleg oddaje majhnega vzorca krvi možen tudi pogovor z zdravnikom.

Vsem, ki omahujejo z odločitvijo o zdravljenju hepatitisa C ali celo z odločitvijo o testiranju na okužbo, bo v bodoče v veliko pomoč tudi Društvo bolnikov s hepatitisom, ki ga bodo ustanovili v septembru in bo namenjeno prav izkoreninjenju hepatitisa C v Sloveniji, še poudarja Matičičeva.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 160 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C. Od tega jih je devet milijonov v Evropi, kjer se vsako leto na novo okuži do 30.000 ljudi, večinoma mladih. Število okuženih iz leta v leto narašča. Letno pa zaradi bolezni umre kar 90.000 Evropejcev.

Vzroki za okužbo s hepatitisom

Med najpogostejšimi vzroki za hepatitis so okužbe z različnimi virusi, ki povzročajo virusni hepatitis. Še v začetku osemdesetih let so poznali le dva virusa, ki povzročata virusni hepatitis, virus hepatitisa A in B. Kasneje so jih odkrili še več, na primer viruse hepatitisa C, D in E, verjetno pa bodo z leti odkrili še nove povzročitelje. Vsi do zdaj znani virusi lahko povzročijo akutni hepatitis, posledice okužbe in dolgoročna napoved poteka bolezni pa se razlikujejo med posameznimi virusi, kakor se razlikujejo tudi načini okužbe. Sicer se akutni hepatitis včasih razvije tudi ob okužbi z nekaterimi bakterijami (Legionella pneumophilla), drugimi virusi (Epstein-Barr) in zajedavci (plazmodij). Povzročajo ga lahko tudi drugi dejavniki, na primer nekatera zdravila (antikonvulzivi, anestetični plin halotan, prevelik odmerek paracetamola) in strupene snovi, vključno z alkoholom. Slednji je v razvitem svetu eden glavnih vzrokov za akutni hepatitis, najpogosteje zaradi virusa hepatitisa A in B.

Kakšni so simptomi?

Čas od okužbe do razvoja bolezni se razlikuje glede na povzročitelja. Tako se po okužbi z virusom hepatitisa A bolezen razvije v šestih tednih, medtem ko po okužbi z virusom hepatitisa B lahko traja do celo šest mesecev, preden se pojavijo prvi znaki bolezni.

Mogoči začetni simptomi akutnega hepatitisa so:
• utrujenost in splošno slabo počutje,
• slab apetit,
• slabost in bruhanje,
• povišana telesna temperatura,
• neprijeten občutek v desnem zgornjem delu trebuha.

Po nekaj dneh začetnih simptomov lahko pride do zlatenice – rumenkastega obarvanja beločnic in kože, poleg tega blato postane svetlejše, urin temnejši, mogoča je tudi srbečica. S pojavom zlatenice se pogosto začetni simptomi umirijo, pri okužbi s hepatitisom B se lahko pojavijo še bolečine v sklepih.

Če je okvara jeter huda, lahko pride do odpovedi jeter, kar se kaže z zmedenostjo, krči in celo komo.