Limfom ali maligni limfom je rak limfatičnega sistema. To je razmeroma redka oblika raka, katerega pojavnost naglo narašča. Najpogostejši simptomi so splošni in podobni prehladnim obolenjem, zato jih bolniki velikokrat prezrejo.

Najpogostejši znak limfoma so neboleče povečane bezgavke na vratu, pod pazduho ali v dimljah. A simptomi bolezni so lahko tudi zelo splošni, tako npr. nočno potenje, nepojasnjena vročina, izguba telesne teže in utrujenost, kašelj in zasoplost ter dolgotrajno srbenje po celem telesu, kar ljudje pogosto zamenjujejo z manj resnimi obolenji.

Po opozorilih oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je treba na kakršno koli resno bolezen pomisliti takrat, ko se z nami dogajajo nenavadne stvari, ki se ne izboljšajo v razumnem časovnem obdobju.

Obstajajo številni podtipi limfomov, v grobem pa jih delimo na hodgkinov in nehodgkinov limfom. Če limfoma ne zdravimo, so lahko nekatere vrste smrtne v nekaj mesecih, določene tipe limfoma pa lahko s pravilnim zdravljenjem popolnoma ozdravimo. Zdravljenje limfomov poteka na več načinov: s kemoterapijo, obsevanjem, presaditvijo kostnega mozga ali perifernih matičnih celic in z biološkimi zdravili.

Na svetu živi več kot milijon bolnikov z limfomom; vsako leto ga odkrijejo pri približno 350.000 bolnikih. V Sloveniji diagnozo limfom letno postavijo približno 300 ljudem. Po podatkih raziskave mednarodne zveze Lymphoma Coalition iz leta 2008 je veliko ljudi že slišalo za limfom, pri čemer jih kar 52 odstotkov ni vedelo, za kakšno bolezen gre.

Svetovni dan limfoma, ki je bil prvič leta 2004, je nastal na pobudo mednarodne zveze Lymphoma Coalition, ki povezuje 38 združenj bolnikov z vsega sveta.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na