Kar eden od dveh ljudi, ki so se v Veliki Britaniji rodili po letu 1960, zboli za rakom, kaže statistika britanskega raziskovalnega centra za preprečevanje raka. A pretekle raziskave so pokazale, da lahko od 30 do 40 odstotkov raka preprečimo, če živimo zdrav življenjski slog. Ključnega pomena je prav uživanje velike količine sadja in zelenjave, saj sta bogata z antioksidanti, ki imajo protirakavo delovanje, so raziskovalci zapisali v strokovni reviji Scientific Reports.

Da bi odkrili, katere snovi najbolj zmanjšujejo tveganje za raka, so znanstveniki v svoj algoritem vzeli 7962 biološko aktivnih molekul. Algoritem je bil ustvarjen tako, da je prepoznal lastnosti, ki so tudi v odobrenih zdravilih za raka. Po simulaciji tega, kako delujejo bioaktivne molekule v človeškem telesu, je algoritem predvidel, da imata sadje in zelenjava okoli 110 snovi, ki preprečujejo raka.

Največ teh snovi je bilo v naslednjih živilih:

- SLADKE POMARANČE;

- GROZDJE;

- KORENJE;

- ZELJE;

- DIVJA ZELENA;

- KORIJANDER;

- KOPER;

- ZELENI ČAJ.

Sladke pomaranče so tiste, ki izvirajo iz jugovzhodne Azije in so še posebej bogate s flavonoidom, imenovanim didimin. Zeleni čaj se je pokazal kot izjemno učinkovit pri preprečevanju raka, saj je vseboval snovi, ki so bile zelo podobne tistim, ki se uporabljajo tudi v zdravilih za zdravljenje raka. Znanstveniki pravijo, da najbrž zato, ker je zeleni čaj bogat vir katehinov, terpenoidov in taninov. To so snovi, ki so izjemno podobne protirakavim učinkovinam, saj zmanjšujejo poškodbe DNA, zmanjšujejo vnetja in spodbujajo uničevanje rakavih celic.

''Hrana predstavlja nekaj, kar lahko najbolj spremenimo, ko govorimo o našem zdravju,'' so zapisali strokovnjaki. ''Naša raziskava je prvi korak k uresničevanju potenciala ustvarjanja prehranskih programov za preprečevanje in zdravljenje raka.''

Raziskovalci namreč upajo, da bodo njihove ugotovitve nekoč pomagale, da se bo lahko bolnikom z različnimi boleznimi pripravljalo posebne prehranske programe. ''Predvidevamo, da bo ta prvi seznam protirakavih živil služil kot eden od stebrov in temeljev prihodnosti gastronomske medicine. S tem bi radi pomagali pri oblikovanju osebnih jedilnikov, da bi ljudem zagotovili hranljivo, za njihove potrebe prilagojeno terapevtsko funkcionalno hrano.'' Kljub vsemu strokovnjaki opozarjajo, da bo potrebnega še veliko preučevanja in kliničnih študij, da bodo odkrili, koliko te hrane moramo jesti ob določeni bolezni, kako jo shraniti, predelati in skuhati, da bo še učinkovita.