Naslednjih pet mesecev se je zaradi neizmernih bolečin v trebuhu k zdravniku vračala vedno znova in znova, ta pa ji je le postavil diagnozo sindrom razdražljivega črevesja in ji predpisoval odvajala. Mlada Sadie je vedela, da diagnoza ni prava. Usedla se je za računalnik in preiskala najrazličnejše zdravstvene strani ter si diagnozo postavila kar sama. Videla je, da njeni simptomi ustrezajo raku jajčnikov. ''Težava je v tem, da je rak jajčnikov izjemno redek pri mlajših od 50 let in tip raka, s katerim se jaz spopadam, je še redkejši, zato mislim, da na to niso niti nikoli pomislili. A vseeno, ko so se moje težave slabšale, sem brskala po spletu in videla, da imam osem od devetih tipičnih simptomov raka jajčnikov. Vprašala sem mamo, kaj si misli o tem in tako kot moji prijatelji je rekla: 'Ne bodi smešna, no, nimaš raka,'' se spominja. Kljub vsemu se je Sadie vrnila k zdravniku in vztrajala: ''Na koncu sem mu rekla: 'Ne bom odšla od tu, dokler mi ne napišete napotnice za v bolnišnico.' ''

Potem ko je zahtevala več testov, so ji septembra leta 2013 le postavili pravo diagnozo, na katero je sumila tudi sama – rak jajčnikov v četrti fazi. ''Ko mi je moj zdravnik postavil diagnozo, mi je rekel: 'Resnično mi je žal, pa tako pozitivna oseba si,'' pripoveduje. Bilo je namreč že prepozno, tumorji so se razrasli preko celega jajčnika in dosegli velikost melone. Januarja lansko leto so ji opravili poskusno operacijo, a ji niso mogli odstraniti tumorja, ker se je že razrasel na druge notranje organe. Napredovan rak se je razširil na tanko črevo, jetra, trebušno prepono, srce in pljuča. Zdravniki so 22-letnici lahko napovedali le še eno do dve leti življenja in ji predpisali kemoterapijo, da bi ji na ta način podaljšali življenje.

Danes 23-letna Sadie kljub vsemu ostaja pozitivna in skuša življenje zajemati s polno žlico, pri tem pa ji je v veliko oporo njen partner Jason. Junija lansko leto jo je zaprosil za roko in parček, ki se je spoznal na fakulteti, se je prejšnji mesec poročil obkrožen s prijatelji in družino. ''Jason je bil neverjeten skozi vso izkušnjo. Ko me je zaprosil za roko, so se mi ulile solze, saj se nisem mogla soočiti s tem, da ga bom mogla zapustiti. A poroka je bila najlepši dan mojega življenja in pomagal mi je skozi toliko stvari, med njimi tudi izgubo las. Rekel mi je, da je moja plešasta glava lepa,'' še pove pogumna mladostnica, ki se sooča s težko diagnozo in sedaj skuša živeti vsak dan posebej kar se da veselo in zadovoljno.