Ljudje, ki še vedno pokadijo 10 cigaret na dan, imajo celo večje tveganje za razvoj pljučnega emfizma kot tisti, ki so nekoč pokadili 20 cigaret na dan ali več, a so nato popolnoma opustili kajenje.

Zmerni kadilci se prav tako spopadajo z večjim upadom pljučne funkcije kot tisti, ki so prenehali kaditi, ne glede na to, kako dolgo so kadili pred tem. Strokovnjaki so dolgo časa menili, da ljudje zmanjšanje količine pokajenih cigaretov uporabljajo kot metodo, da bi počasi opustili kajenje. A kar četrtina zmernih kadilcev v resnici nima namena opustiti kajenja.

Strokovnjaki so prišli do teh zaključkov tako, da so analizirali podatke 30 let trajajoče študije, imenovane Tveganje za koronarno bolezen arterij pri mladih odraslih, v kateri je sodelovalo 3140 udeležencev. Udeleženci so bili v povprečju stari 25 let in skoraj polovica jih je kadila v nekem obdobju svojega življenja. Redno so jim izvajali spirometrije, s katerimi so merili kapaciteto pljuč, tako da so izmerili, koliko zraka so uspeli vdihniti, izdihniti in kako hitro so uspeli zrak izdihniti. Na ta način ocenijo pljučno funkcijo. Opravili so jim tudi CT preglede pljuč v 15., 20. in 25. letu od pričetka študije. Kadilce so primerjali s tistimi, ki niso nikoli kadili in tistimi, ki so zmerno kadili. Prav tako tudi tistimi, ki so opustili kajenje. Pokazalo se je, da so tisti, ki niso nikoli kadili v primerjavi z zmernimi kadilci izkusili največji upad pljučne funckije skozi čas. Hkrati so zmerni kadilci imeli 26-krat večje možnosti za razvoj pljučnega emfizma in skoraj osemkrat večje možnosti za razvoj kronične obstruktivne pljučne bolezni kot nekadilci.

Ljudje, ki so opustili kajenje proti tistim, ki kadijo zmerno

Raziskovalci so preverili tudi, kako tvegano je zmerno kajenje v primerjavi s tistimi, ki so kajenje opustili. Tvegano kajenje so definirali kot pokajenih manj kot 10 cigaret na dan. Odkrili so, da kljub temu, da so nekateri v krajšem časovnem obdobju pokadili več cigaret in kasneje opustili kajenje, so imeli boljšo pljučno fukcijo kot tisti, ki so zmerno kadili – ti so lahko pokadili celo manj cigaret, a so jih kadili daljše časovno obdobje. Tisti, ki so opustili kajenje, so imeli veliko manjše tveganje za razvoj emfizma kot tisti, ki so kadili zmerno.

''Presenečeni smo bili nad temi podatki, saj so nekateri, ki so kadili krajše časovno obdobje, v tem času pokadili celo več cigaret, kot tisti, ki so kadili zmerno,'' je povedala dr. Amanda Matthew z medicinske fakultete Northwestern University Feinberg School of Medicine. ''To pomeni, da ni varne oblike kajenja, ko je govora o zdravju pljuč. Zmanjšanje količine pokajenih cigaret je lahko dober prvi korak, a popolna opustitev kajenja je najbolj učinkovit način za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni pljuč,'' je še dejala.