Ko si spoznala Giorgosa, je že trpel za luskavico. Kdaj si prvič opazila njegovo težavo?

Že več kot 10 let se je ubadal z njo, v najhujši obliki. Nekaj mesecev se je celo zdravil z zelo močnimi kortikosteroidi, ki so mu uničili marsikaj, samo luskavice ne. Nemogoče jo je bilo ne opaziti, čeprav se je maksimalno trudil, da bi jo skril. Nosil je dolge hlače, pa majice … A to je težko, če živiš na Kreti. Glede na to, da je moj poklic diagnosticiranje obraza, sem takoj opazila, da ima težave z jetri, nadledvično žlezo in pljuči; pa tudi jasno mi je bilo, da nima prhljaja, ampak gre za nekaj drugega. Drugi večer, ko sem ga spoznala, se je v restavraciji sklonil, da bi nekaj pobral, majica je šla iz hlač in na hrbtu so se pokazale rane … Ogromno ran.

Kako si se soočila s tem? Te je kožna bolezen zmotila?

Niti za hip me ni motilo, mi je bilo pa seveda hudo – vem, kakšne bolečine so to. Ne samo fizične. Že takrat čisto na začetku, ko še nisva bila par in smo bili skupaj vsak dan, ker smo pri njemu imeli obrazno jogo, sem šla v lekarno, ter mu prinesla svetlinovo olje. Jasno mi je bilo, kako mu je nerodno, da se o tem noče pogovarjati, zato nisem delala nobene scene iz tega. Ko ni bilo nikogar zraven, sem mu ga dala, ter povedala, naj se maže z njim in ga uživa. In to je bilo to. Bila sem pa prva, ki mu je povedala, da se da to veliko težavo (ki jo ima tudi njegov oče, pa brat in nečak) popolnoma premagati. Prej so mu vsi govorili, da je to pač genetika … Verjel mi je. In to je bilo dovolj.

Bolezen si poznala in nanjo reagirala tako, da si mu pomagala. Kako pa okolica reagira na takšno stanje?

Spoznala sva se konec aprila 2012, ko smo imeli prvi retreat na Kreti, čez dva meseca, konec junija smo imeli drugega. Takrat sva bila že par in enkrat se nam je pridružil na plaži. Giorgos je zelo markanten moški, po videzu in karakterju, vsi ga obožujejo – in nikoli ne bom pozabila pogledov, ko so videli velike površine ran na njegovih nogah, trebuhu, prsih … Takšnih ran ne moreš ne opaziti. V vsakem primeru te presune. Vsem je bilo hudo zanj.
 

Stigma glede luskavice je velika in veliko ljudi se bolezni sramuje? Kako je to doživljal on?

Ne samo pri ženskah, tudi moški imajo zaradi tega velike travme. Ogromno sramu je prisotnega; luskavica ne razjeda samo kože, ampak tudi psiho. Rane so povsod. To je težka bolezen, ki mnogo ljudi odvrne od intimnosti – kar je žalostno, saj je že emocionalni vzrok zanjo prav strah pred intimnostjo, bližino, zaupanjem. Mnogo ljudi nepravilno reagira ob stiku z luskavico: mislijo, da je nalezljiva, bojijo se jo pogledati, dotakniti … Veliko tistih, ki jo imajo, se ljubi le z ugasnjenimi lučmi … Giorgos je bil navzven vedno glasen in samozavesten, a notri mehak in ranljiv. Niti slučajno mu ni bilo vseeno. Rekel mi je, da si je velikokrat na plaži na noge utrl pesek, da se ne bi videlo ran. Ni imel temnih majic, saj se mu je koža luščila tudi na lasišču in so bila ramena bela … Neprestano si je pral glavo, pa ušesa – saj se ogromno lusk nahaja tam, a umivanje včasih stanje samo še poslabša.

Ti je zaupal svoje občutke? Kdaj je s tabo prvič spregovoril o luskavici?

Ko je videl, da me ne moti in da ne odvračam pogleda, se mi je odprl. Že čisto na začetku sem mu mazala rane s kremami in oljem, nikoli se mi jih ni bilo grozno dotikati. Dala sem mu vedeti, da obožujem vse na njemu, vključno s to boleznijo, da me ne moti, da mi zato ni čisto nič manj privlačen. Ker je tako bilo. Res me ni motila.

Potem si pričela z zdravljenjem na svoj način. Kako si mu pomagala?

Giorgos je že od začetka vedel, kakšno je moje delo, a sem mu takoj povedala, da bom njegova ljubezen: ne medicinska sestra, niti policaj. (smeh) Ko bo izrazil željo, bom pa z velikim veseljem njegova 'osebna zdravnica', če bo to hotel, dokler bo hotel. V čisto nič ga nisem silila. Najprej sem mu samo mazala rane, pa kupila nekaj superživil in olj, mu začela delati zelene smoothije.

Decembra se mu je zaradi stresa, ki ga je imel na področju posla, stanje še poslabšalo. Cel je bil v ranah. Vsak dan sva menjala rjuhe – krvave so bile, bolelo ga je, srbelo, peklo. Takrat me je prosil, če mu lahko sestavim program in me izbral za osebno zdravnico. (smeh) Odločil se je, da ne rabi več te bolezni. Da jo bo odpravil na vseh nivojih. Obljubil je, da se bo držal vsega, kar mu bom priporočila. In res se je, 21 dni ni spil kapljice alkohola, pojedel pikice glutena ali belega sladkorja. Bila sva na veliki poroki, kjer ni šans, da se ne nazdravi – on je pil vodo. Prijatelji so se sprva hecali iz njega, a ko so videli, kako se mu rane celijo, so ga začeli podpirati. Zdaj ga sprašujejo za nasvete in ga prosijo, naj jim priporoči superživila. Tudi on jih je jedel. Napisala sem mu cel program, kaj vzeti zjutraj, kaj opoldne, kaj zvečer. Pil je orehovo olje za razstrupljanje, pa pegasti badelj za jetra; užival je šisandro, maco, B-vitamine, cink, orgomno, ogromno spiruline. Pa seveda redno napitek iz kurkume – proti vnetjem. Ta je odlična, najmočnejši antioksidant, dobi se jo povsod, za manj kot 3 evre. Ko je bil v Sloveniji, je tudi delal jogo, na vse naše vikende je šel, skupaj sva naredila par dihalnih vaj … Tudi če me ni bilo ni nikdar izpustil predpisanih mešanic; program je imel nalepljen na omari in delal kljukice.

Kakšno je njegovo stanje danes?

Že 10 mesecev ni imel nobenega izbruha. Koža je popolnoma zaceljena, tudi brazgotin ni. Aha, k temu je pripomogel tudi lepotni mineral MSM, ki neznansko celi in regenerira kožo, ter stimulira proizvodnjo elastina in kolagena. Samo še na komolcih se vidi, da je bilo nekoč nekaj. Koža je malo svetlejše barve in malo bolj suha. A to je vse. Noge, ki so bile vijolične od ran, so zdaj zaceljene. Letos je prvič nosil krake hlače. Ter ponosno hodil po plaži. Z mano se je celo slikal v kratkih hlačah, v joga asanah. Šele po fotografiranju sva se spomnila, da prejšnje leto kaj takega ne bi bilo mogoče. S svojim primerom je navdihnil številne prijatelje, na Kreti je ogromno luskavice. A največjo spremembo opazi pri počutju, več energije ima, koncentracije, volje. Ni več neprestano utrujen. V tem času je naredil novo oljarno, odprl novo trgovino, zrisal nove projekte na svoji farmi (po izobrazbi je arhitekt). Vsi se čudijo, od kje mu toliko elana. In on vsem pove. Še vedno uživa superživila, ne je glutena, tu in tam spije kozarček vina in poje kaj, kar sicer ni najbolj ok. Jaz mu že veš čas pravim, da rabiva še kakšno leto, da bo tudi njegova črevesna flora sanirana in notranja vnetja pozdravljena. Čeprav je to že zdaj totalno čudežna regeneracija, želim da se luskavica čisto izbriše iz njegovih celic. Zdaj komaj čaka na drugo stopnjo najine obnove.

Kako pomagaš pri tej bolezni drugim, na kakšen način se lotiš težave?

Najraje vidim, da si pomagajo sami. Da pridejo k meni na šolo superživil in tečaj joge obraza, kjer dobijo vse znanje, vsa orodja, da si potem lahko sami sestavijo program, ki najbolj naslavlja njihove alarme. Ni vsaka luskavica ista. Vedno je treba sanirati črevo in pogasiti vnetja, a pri nekom so najbolj izčrpana jetra, pri drugem nadledvična žleza … Seveda pomagam, svetujem – a le če sami dobijo to znanje, to ostane za vedno. Sami smo sebi najboljši zdravniki, najbolje se poznamo. Na tečajih seveda pogledamo obraze in vidimo glavna žarišča v telesu. Tako sem se lotila tudi pri Giorgosu, videla sem, da so jetra tista, ki potrebujejo največ razstrupljanja. To zimo imava na vrsti nadledvično žlezo, ko bo šel tudi k dr. Sanji Toljan na pregled hormonov.

Kaj je pri zdravljenju po tvojem mnenju pomembno? Kako pomagaš ljudem?

To, da se dobre tri tedne res 1000-odstotno držiš predpisane diete, ker tako popraviš ekologijo črevesja, umiriš vnetja in sploh omogočiš, da se superživila in ostale nujne stvari začnejo absorbirati. Pomagam jim predvsem tako, da se naučijo brati svoj obraz, svoj organizem, da dobijo vsa orodja kako obnoviti hormonski sistem, kako vrniti energijo v organizem, da se lahko začne samozdravljenje. Vemo, da je vsako vneto stanje predstopnja raka in luskavico moramo resno jemati. Ne gre za kuro, gre za spremembo načina življenja. A se več kot splača, v bistvu s etako malo vloži, pa toliko se dobi. Ogromno podobnih primerov imamo, pa ne samo z luskavico. Vse od multiple skleroze, do hudih hormonskih motenj, artritisov, psihičnih in vseh mogočih fizičnih težav … Vsak, ki se sprašuje, kako začeti, se lahko vpiše na www.savininauniverza.com – to je brezplačno devetmesečno izobraževanje, kjer dobivamo kratke&sladke nasvete do regeneracije.