Hunterjeva razloži, da se v tem procesu pričnejo proizvajati toksini, ki povzročajo bruhanje in diarejo. ''Dlje časa kot kuhani riž pustite na sobni temperaturi, bolj verjetno je, da se bodo te bakterije razmnožile. Zato je ključnega pomena, da položite kuhani riž čim prej v hladilnik - vsaj v roku ene ure po kuhanju, če ga nameravate znova pogreti. Če imate večjo količino riža, ki je ostal, ga lahko razdelite v manjše porcije, da se bo hitreje ohladil.''

Na nevarnosti pri shranjevanju riža je nutricistka opozorila potem, ko so lansko leto februarja strokovnjaki v Britaniji opozorili, da na tisoče odraslih riž kuha narobe. Profesor Andy Meharg iz Queens Univerze Belfast, je testiral nivo kemikalij po treh različnih načinih kuhanja riža. Odkril je, da kuhanje riža v prekomerni vodi pomaga sprati arzen iz riža in preprečiti potencialno zastrupitev s kemikalijami. Če namočimo riž preko noči, pa močno znižamo nivo industrijskih toksinov, ki so povezani z rakom in boleznimi srca in ožilja. Pokazalo se je, da na ta način znižamo nivo industrijskih toksinov v rižu za kar 80 odstotkov.

Kje se najpogosteje s hrano zastrupimo na počitnicah?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je največ zastrupitev s hrano na področju Afrike in Jugovzhodne Azije. Zaradi povečanega turizma je veliko zastrupitev s hrano tudi v državah, kot so Španija, Mehika in Indija. Predvsem se tam velikokrat pojavijo želodčne težave.

Po podatkih SZO se vsaj eden od 10 ljudi vsako leto zastrupi s kontaminirano hrano, to je okoli 600 milijonov ljudi na svetu. Okoli 420 000 ljudi jih zaradi zastrupitve s hrano umre. Še posebej imajo povečano tveganje otroci mlajši od pet let. Okoli 125 000 otrok vsako leto umre zaradi bolezni, ki je povezana z zastrupitvijo s hrano.

Diareja in bolezni povezane z njo predstavljajo več kot polovico svetovnega bremena bolezni, ki jih povzroča hrana in vsako leto povzročijo okoli 230 000 smrtnih žrtev. Drisko pogosto povzroča uživanje surovega ali nekuhanega mesa, jajc, svežih proizvodov in mlečnih izdelkov, ki so okuženi z norovirusom, Campylobacterom, netofiferno Salmonelo in pantogenim E.Coli.

Tveganje za bolezni, ki jih povzroča zastrupitev s hrano, je večje v revnih državah s slabimi higienskimi razmerami, nepitno vodo in slabo zakonodajo o varnosti hrane.