Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem. Izloča hormona, ki uravnavata telesno rast in razvoj in vplivata na porabo kisika ter na bazalno presnovo. Včasih pa se zgodi, da ta za naš organizem še kako pomembna žleza ne tvori dovolj ščitniščnih hormonov, kar v medicinski stroki imenujejo hipotiroidizem ali hipotiroza, ali pa tvori preveč teh hormonov, čemur strokovno pravimo hipertiroidizem ali hipertiroza. ''Najpogostejša motnja delovanja ščitnice je zagotovo hipotiroza. Ocenjujejo, da je prevalenca v populaciji nekje med petimi in desetimi odstotki,'' s statistikami posreže doc. dr. Katja Zaletel z oddelka za bolezni ščitnice v ljubljanskem kliničnem centru.

Za težave je najpogosteje krivo avtoimunsko obolenje ščitnice. ''Vsaka tretja ženska po 60. letu starosti ima avtoimunsko bolezen ščitnice. Če pogledamo celotno populacijo, pa vsaka peta, šesta ženska. Torej gre za bolezni, ki so nadvse pogoste,'' še pove doc. dr. Zaletel. Lahko pa k razvoju bolezni ščitnice prispevajo tudi dedni in celo nekateri drugi dejavniki, kot so operativni posegi in zdravljenje z radiokativnim jodom.

V ščitnici lahko nastanejo tudi ciste in vozliči

Poleg motenega delovanja ščitnice pa se nam lahko v tej žlezi pojavijo še razni gomolji, vozljiči in ciste. Ti sicer niso tako redki – nastanejo namreč pri kar sedmih odstotkih ljudi, in pri večini tudi niso nevarni. Statistike namreč kažejo, da je le 0,5 odstotkov ščitničnih gomoljev malignih. Pri tretjini ljudi z vozljiči in cistami te tvorbe ščasoma izginejo same od sebe, pri tretjini ostanejo nespremenjene (ne izginejo, a hkrati tudi ne rastejo), pri tretjini pa se tvorba veča, zaradi česar so potrebne dodatne preiskave in v skrajnem primeru tudi operativna odstranitev vozljiča oziroma ciste.

Simptomi, ki kažejo na moteno delovanje ščitnice

Če se pretirano ali premajhno delovanje ščitnice pravočasno odkrije in ustrezno zdravi, bolniki večinoma živijo brez težav. Zato je pomembno, da znamo prepoznati simptome, ki kažejo na moteno delovanje ščitnice, in da pravočasno poiščemo zdravniško pomoč.

Znaki čezmernega delovanja ščitnice so:

– hujšanje, čeprav ima oseba povečan apetit in uživa celo večje količine hrane kot sicer;

– pospešen srčni utrip;

– prekomerno znojenje ter vlažna in vroča koža;

– tresenje oziroma drhtenje rok;

– pogostejše odvajanje blata;

– zaradi čezmernega delovanja se lahko ščitnica vidno poveča in na vratu lahko nastane golša;

– tesnobnost;

– nespečnost;

– mišična oslabelost;

– pri ženskah tudi neredne menstruacije.

Znaki premajhnega delovanja ščitnice:

– pridobivanje telesne teže;

– znižan srčni utrip;

– zaprtost;

– utrujenost in težave s koncetracijo;

– znižanje glasu;

– spremembe v telesni poraščenosti;

– otekanje v predelu obraza in oči;

– pri ženskah tudi močnejše mentrualne krvavitve.

Z ustreznimi zdravili bolniki živijo brez zdravstvenih težav

''Zdravljenje hipotiroze je enostavno,'' pojasnjuje Katja Zaletel, dr. med. ''Ker gre za pomanjkanje ščitničnega hormona, ga preprosto nadomestimo v obliki tablet oziroma sintetičnega ščitničnega hormona.'' Tablete mora bolnik jemati vse življenje, a mu pomagajo, da kljub motenemu delovanju ščitnice živi normalno in nima nikakršnih težav. Če pa bolezni ne prepoznamo in ne zdravimo, pa se lahko stanje bolnika drastično poslabša in v skrajnem primeru takšni osebi grozi celo smrt.

Tudi tistim, ki jim ščitnica prekomerno deluje, so na voljo zdravila, ki zmanjšajo delovanje ščitničnega hormona v ščitnici. Če pa zdravila ne pomagajo, se bo specialist za obolenja ščitnice najverjetneje odločil za zdravljenje z radioaktivnim jodom. Pri nekaterih pacientih pa se zdravnik takoj odloči za radioaktivni jod, saj zaradi vzrokov obolenja zdravila ne pridejo v poštev.