Vizita.si
Ameriški strokovnjaki trdijo, da antibiotiki uničujejo tudi bakterije v želodcu, ki skrbijo za zdravo presnovo, zaradi česar se ljudje vse bolj spopadajo z debelostjo.

Bolezni

Se redimo zaradi antibiotikov?

Katja Benčina
16. 12. 2011 07.52
0

Antibiotike v živinoreji že dolgo uporabljajo za hitro vzrejo živine, a vse več dokazov kaže tudi, da imajo ti enak učinek tudi na človeško telo. Še več. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da so antibiotiki krivi za porast debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni.

Ameriški strokovnjaki trdijo, da antibiotiki uničujejo tudi bakterije v želodcu, ki skrbijo za zdravo presnovo, zaradi česar se ljudje vse bolj spopadajo z debelostjo.
Ameriški strokovnjaki trdijo, da antibiotiki uničujejo tudi bakterije v želodcu, ki skrbijo za zdravo presnovo, zaradi česar se ljudje vse bolj spopadajo z debelostjo.FOTO: iStockphoto
Podatki ameriškega centra za preprečevanje bolezni kažejo, da je na področjih, kjer je večja poraba antibiotikov, več debelosti, bolnikov, ki trpijo za sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi. Čeprav ta povezava še ne dokazuje, da so prav antibiotiki krivi za vse močnejšo populacijo, pa druge študije kažejo, da vplivajo na naš prebavni sistem in s tem na povečanje teže.
Danes otroci do 18.leta starosti zaradi pogoste rabe antibiotikov že skorajda nimajo več bakterije helicobacter pylori v želodcu, ki je odgovorna za zdravo presnovo.
Danes otroci do 18.leta starosti zaradi pogoste rabe antibiotikov že skorajda nimajo več bakterije helicobacter pylori v želodcu, ki je odgovorna za zdravo presnovo. FOTO: iStockphoto

Eno prvih raziskav na tem področju so opravili leta 1954. Marinci, ki so vsak dan zaužili antibiotike, kot sta klortetraciklin in penicilin, so v tednu dni pridobili 2,18 kilograma, medtem ko so vojaki v testni skupini, ki so zaužili placebo, pridobili skoraj pol manj, in sicer 1,22 kilograma. Novejše raziskave mikrobiologa iz newyorške medicinske fakultete dr. Martina Blaserja so pokazale še, da antibiotiki uničujejo bakterije v želodcu, ki so potrebne za zdravo presnovo. Tako je bila bakterija helicobacter pylori pri ljudeh v začetku 20. stoletja prisotna v veliko večji meri kot danes. To sedaj zasledijo le še pri 6 odstotkih otrok do 18. leta, predvsem pri tistih, ki so bili manjkrat zdravljeni z antibiotiki. Čeprav je helicobacter pylori glavni krivec za razvoj razjed na želodcu in raka na želodcu, pa lahko pomanjkanje le-te močno spremeni delovanje prebave. Če navadno po obroku nivo hormona grelina in leptina, ki povzročata občutek lakote, pade in nam da občutek sitosti, pa je pri pomanjkanju te bakterije učinek v telesu ravno obraten. Tako so v osemnajstmesečnem poskusu vojaškim veteranom z antibiotiki zmanjšali količino helicobacter pylori v želodcu in ugotovili, da se jim je nivo leptina po obroku povišal za kar 20 odstotkov, medtem ko so bile vrednosti grelina kar šestkrat večje. Sodelujoči v raziskavi so v tem času pridobili 5 odstotkov dodatne telesne teže.

Povezava z drugimi boleznimi

''Prekomerna količina antibiotikov lahko poveča možnosti za debelost, sladkorno bolezen tipa 1, vnetno črevesno bolezen, alergije in astmo – torej za bolezni, ki so se v zadnjem času pri večini populacije podvojile,'' je pojasnil dr. Blaster. Švicarski in nemški raziskovalci so namreč odkrili, da bakterija helicobacter pylori ščiti organizem pred astmo – kronično boleznijo dihal, ki v zadnjem času dosega epidemične razsežnosti. Avstralski biolog dr. Barry Marshall, ki je leta 2005 prejel Nobelovo nagrado za odkritje povezave med helicobacter pylori in gastiritisom ter razjedami na želodcu, pa meni, da bodo to bakterijo v prihodnosti uporabljali za zdravljenje astme in debelosti.

Antibiotike uživajte, le ko je to potrebno. S prekomerno rabo teh zdravil namreč večamo odpornost superbakterij, poleg tega pa uporaba teh ni smiselna, če ne gre za bakterijsko okužbo.
Antibiotike uživajte, le ko je to potrebno. S prekomerno rabo teh zdravil namreč večamo odpornost superbakterij, poleg tega pa uporaba teh ni smiselna, če ne gre za bakterijsko okužbo.FOTO: iStockphoto

Uživajte probiotike

Če se zaradi antibiotikov redimo, pa imajo prav nasproten učinek probiotiki. Lanskoletna raziskava je pokazala, da so ljudje s prekomerno težo, ki so 12 tednov vsak dan uživali probiotike, izgubili maščobo na trebuhu in drugod po telesu, medtem ko so imeli prostovoljci v kontrolni skupini enako težo. Neka druga študija pa je pokazala, da so bile nosečnice, ki so v prvem tromesečju uživale probiotike z Lactobaccillus and Bifidobacterium bakterijami, manj izpostavljene debelosti.

Čeprav študije, ki raziskujejo povezavo med antibiotiki in debelostjo, še potekajo, pa je vsekakor priporočljivo, da antibiotike uživate zmerno. S prekomerno rabo teh zdravil namreč večamo odpornost superbakterij, poleg tega pa uporaba teh ni smiselna, če ne gre za bakterijsko okužbo. Proti prehladu ali gripi, ki jo povzročijo virusi, namreč antibiotiki niso učinkoviti, zato njihova raba v tem primeru ni smiselna in je prej škodljiva.

Ste se nam že pridružili na naši  Facebook strani ? To lahko storite s klikom na 

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650