Na Kliniki Golnik poudarjajo, da je astmo večinoma možno zelo uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo.

Astma je bolezen pljuč, pri kateri alergična reakcija na vdihnjen alergen sproži astmatične simptome, pojasnjujejo v Zdravstvenem domu Ljubljana. Bolnik, ki dobi napad astme, težko diha, sope, ima plitek vdih, občutek stisnjenosti v prsih in močno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi, ob drugih naporih ali ob intenzivnih čustvih. Značilno vnetje in posledično zoženje dihalnih poti povzroči začasno otežen prehod zraka skozi nos in usta v pljuča. V resnejših primerih je astma lahko tudi smrtna.

Najpogostejši sprožilci ali dejavniki poslabšanja astme so okužbe dihal, alergeni, izpostavljenost dražljivcem, kot sta tobačni dim ali smog, kronično vnetje nosu (kronični rinitis, kronično vnetje obnosnih votlin (kronični sinusitis), zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik, neprenašanje aspirina in drugih antirevmatikov, opustitev ali prekomerno zmanjšanje dnevnega odmerka preventivnih zdravil, navajajo na Kliniki Golnik.

Ključni faktor preprečevanja simptomov in zdravljenje astme je odstranjevanje alergenov iz bivalnega okolja. Nujna osnova bivalnega okolja astmatikov je čistoča, poudarjajo.

Redno jemanje zdravil ter telesna dejavnost sta najpomembnejši preventivni metodi za astmatika, opozarjajo. Med za astmatike najbolj primernimi dejavnostmi sta joga in plavanje. Pravilno dihanje, sproščenost, obvladovanje strahu in tesnobe so med poslabšanjem astme zelo pomembni.