Je solarij res zdrav način priprave na sezono sončenja?

Eden najpogostejših vzrokov za naraščanje kožnega raka je napačno prepričanje, da je uporaba solarija zdrav način priprave kože na ultravijolično sevanje na morju. Kar 30 odstotkov ljudi meni, da je solarij priporočljiv za uporabo pred izpostavljanjem soncu.

Negativnih posledic sončenja v solariju bi se morali zato dobro zavedati tudi starši. Zgodba, ki jo je povedala Tlaker Žunterjeva o svoji pacientki, kaže na to, da se ljudje še ne zavedamo dovolj negativnih posledic solarija. ''15-letno dekle je mama poslala v solarij, da se polepša pred maturantskim plesom. Dekle je kupilo žetone, ležalo v solariju pol ure in čez nekaj ur jo je začela koža peči, zategovati, začela jo je boleti glava, padel ji je krvni tlak, na koncu je kolabolirala in bila dehidrirana sprejeta v bolnišnico. Tam je potrebovala nekaj dni terapije, da je lahko bolnišnico zapustila. Tako je trpela hude bolečine, poleg tega si je izjemno povečala možnosti za nastanek malignega melanoma pozneje v življenju.''

Zaščita vsak dan

Napačno je tudi mišljenje, da se moramo zaščititi le na morju ali v gorah. Najpogosteje smo namreč sončnim žarkom izpostavljeni prav pri vsakodnevnih aktivnostih ali pri rekreaciji, a žal temu posvečamo najmanj pozornosti. Kot je pokazala raziskava, se le 40 odstotkov vprašanih pred soncem zaščiti vsak dan pri dejavnostih na prostem, 18 odstotkov pa tudi med delom, medtem ko se kar 89 odstotkov ljudi zaščiti na morju ali v gorah. Poleg tega dermatologi opozarjajo, da pri zaščiti s kremami pogosto na kožo nanašamo premalo kreme in uporabljamo prenizke zaščitne faktorje. Tako priporočajo, da uporabljate zaščitni faktor 30 ali več, kremo pa morate na kožo nanašati večkrat na dan.

Svetlopolti previdno!

Ena izmed zmot je tudi ta, da fototip kože ni tako zelo pomemben dejavnik tveganja. Resnica pa je drugačna. Tip polti, barva las in oči namreč štejemo med najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek kožnega raka. Prav zato se morajo svetlopolti še posebej dobro zaščititi pred sončnimi žarki. ''Osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ter pegami so v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka,'' opozori Planinšek Ručigajeva.

Med najpogostejše dejavnike tveganja torej štejemo:

- izpostavljenost UV-sevanju na prostem ali v solariju
- sončne opekline v otroštvu
- dednost
- število in oblika kožnih znamenj
- tip kože

Pred nevarnimi sončnimi žarki se zaščitimo v treh korakih:

1. Izogibanje neposrednim sončnim žarkom tako v naravi kot v solariju. Iščemo senco ali si naredimo umetno senco. Še posebej se izogibamo soncu med 11. in 16. uro.

2. Zaščita pred sončnimi žarki z dolgimi lahkimi oblačili, kakovostnimi sončnimi očali in pokrivalom.

3. Predele, ki jih ne moremo zaščititi, pa zavarujemo s kremo z visokim zaščitnim faktorjem (najmanj 30), ki jo nanašamo dovolj pogosto. Pazite na predele, ki jih po navadi pozabimo (pleša, prečka, predel med prsti na rokah in nogah, za ušesi ...).

Otroci in sončenje

Na škodljivo delovanje sončnega sevanja so še posebej občutljivi otroci, saj je njihova koža tanjša in manj poraščena. Poleg tega zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. Prav zato je še kako pomembno, da v obdobju do 18. leta otroci ne utrpijo sončnih opeklin. Vsaka opeklina v otroštvu, kot že povedano, močno poveča možnost za nastanek kožnega raka pozneje v življenju. Vsekakor pa na nikakršen način ne smemo izpostavljati sončnim žarkom dojenčke do prvega leta starosti.

Pomemben podatek, ki ga pogosto spregledamo, je tudi, da je moč sonca v Sloveniji največja konec junija in v začetku julija. Zato se v teh dneh nikakor ne pozabite zaščititi.