Na svetu se vsake štiri sekunde pojavi nov bolnik z demenco. To je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.

Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Alzheimerjeva bolezen je namreč napredujoča možganska bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Svetovni dan te bolezni zaznamujemo 21. septembra.

Pojav demence in Alzheimerjeve bolezni, ki neposredno prizadene možgansko tkivo in povzroči njegovo napredujoče propadanje, je zaradi starajočega se prebivalstva v visokem porastu. V Evropi ima to bolezen skoraj pet milijonov ljudi. Do leta 2030 pa se pričakuje, da bo ta številka zrasla na osem milijonov in do leta 2050 na okoli 12 milijonov bolnikov, na svetovni ravni pa na 115 milijonov.

Kljub številnim raziskavam zdravila še vedno ni, čeprav so ugotovili, da naj bi na razvoj bolezni pomembno vplival tudi stres. A najnovejša raziskava o Alzheimerjevi bolezni britanskih strokovnjakov z univerze Cambridge kaže, da lahko z zmanjševanjem dejavnikov tveganja preprečimo enega od treh novih primerov. Na bolezen pomembno vpliva življenjski slog, najnevarnejši dejavnik za njen razvoj pa je pomanjkanje fizične aktivnosti.

Strokovnjaki so ugotovili, da je število obolelih za Alzheimerjevo boleznijo mogoče zmanjšati s spremenjenim načinom življenja. Glavni razlog zanjo je sicer starost, drugi dejavniki tveganja, ki lahko vodijo v bolezen, pa so prekomerna teža, nezadostna fizična aktivnost, depresija, kajenje, diabetes, visok krvni tlak in nizka izobrazba.