Migrena nastane zaradi vnetja arterij okoli možganov. Med napadom migrene se lahko tudi druge arterije v možganih nekoliko skrčijo, s čimer se začasno prekine kroženje krvi, kar poveča verjetnost možganske pa tudi srčne kapi. Še posebej pri tistih, ki imajo poleg migrene tudi tako imenovano auro – motnjo vida, obstaja večja nevarnost za možgansko ali srčno kap. Skupina raziskovalec iz Harvarda pa je celo ugotovila, da imajo tisti, ki jih migrena napade le enkrat mesečno, 50 odstotkov več možnosti, da jih zadane srčna kap, kot tisti, ki težav z migrenami nimajo. Tisti, ki imajo migreno kar vsak teden, pa imajo menda kar trikrat več možnosti, da jih zadane možganska kap.

In kaj lahko naredite, da se izognete najhujšemu? Poskrbite za čim boljše zdravje vašega srčno-žilnega sistema. Veliko se gibajte in jejte čim bolj zdravo hrano – takšno, ki vsebuje veliko omega-3 maščob in malo omega-6 maščob. Preverjajte, ali je raven holesterola v sprejemljivih mejah in da je vaš krvni tlak čim bolj stabilen. Predvsem pa opustite nezrave razvade, kot je pogosto popivanje in kajenje.

Endometrioza in melanom

Obsežna francoska študija, ki je trajala kar 12 let, je pokazala, da imajo ženske z endometriozo – boleznijo, pri kateri se začne tkivo iz notranjosti maternične sluznice razraščati tudi navzven, zunaj maternične votline –, kar 62 odstotkov več možnosti, da zbolijo tudi za melanomom – najbolj nevarno oblika kožnega raka. A kljub nadaljnemu raziskovanju znanstveniki še vedno ne vedo zagotovo, kaj bi lahko bil vzrok za to povezavo. Sumijo pa, da bi lahko imele ženske, pri katerih se pojavita obe bolezni, gensko okvaro, ki bi lahko povzročila tako endometriozo kot melanom.

Če ste tudi vi med tistimi pripadnicimi nežnejšega spola, ki so jim postavili diagnozo endometrioza, se nikar ne ustrašite in nikar vse obupane ne odhitite k zdravniku. Bodite le pozorne na kakršna koli znamenja na koži in preventivno na dve leti odidite na pregled k izkušenemu dermatologu, ki vam bo s posebno napravo znamenja pregledal in povedal, katera bi lahko bila potencialno nevarna. Če bo v katerem od kožnih tvorb opazil kakšne predrakave spremembe, vam bodo kirurgi znamenje odstranili in tako se boste izognili najhujšemu. Kajti če je melanom pravočasno odkrit, se ga da povsem pozdraviti. Lahko pa potencialno nevarna kožna znamenja prepoznate tudi sami.

Sladkorna bolezen in visok krvni tlak

Znanstveniki iz Harvarda so v študiji, v katero so vključili 38 tisoč žensk srednjih let, ugotovili, da diabetes in visok krvni tlak (hipertenzija) hodita z roko v roki, še posebej pri debelejših osebah. Po podatkih Ameriške diabetološke zveze ima kar 73 odstotokov diabetikov težave tudi s povišanim krvnim tlakom. Natančen vzrok povezanosti obeh zdravstvenih težav še ni znan, lahko pa bi bilo krivo to, pravijo raziskovalci, da sladkorna bolezen poveča dovzetnost žilne stene za okvare, medtem ko gre pri visokem krvem tlaku ravno za to, da je sila krvnega toka v žili previsoka oziroma da je pritisk na steno žile prevelik. Raziskave pa kažejo tudi, da imajo diabetiki, ki se hkrati spopadajo tudi z visokim krvnim tlakom, skoraj dvakrat več možnosti za nastanek bolezni srca kot tisti, ki imajo le hipertenzijo. Raziskave so pokazale zvečano tveganje za poškodbe ledvic, diabetične očesne bolezni in možganske kapi.

Tveganje za visok krvni tlak lahko zmanjšate tako, da poskrbite za veliko gibanja in zdravo prehrano, zmanjšate količino soli v prehrani, ohranjate zmerno telesno težo in se odpoveste nezdravim razvadam, kot je kajenje. Če pa že imate težave s hipertenzijo, pa se morda v prihodnje testirajte tudi za sladkorno bolezen.

Luskavica in srčni napad

O luskavici strokovnjaki za zdaj vedo le to, da je po vsej verjetnosti dedna, kajti pri veliko na novo obolelih je v preteklosti že kateri od sorodnikov bolehal za luskavico. Zdravniki opažajo, da bolezen včasih izbruhne po različnih okužbah, kot je na primer gnojna angina, in poškodbah kože, pomembna sprožilna dejavnika pa naj bi bila tudi stres in jemanje nekaterih zdravil. A pravega vzroka za to bolezen kljub nenehnim raziskavam raziskovalci še vedno ne poznajo. Zadnje študije luskavice pa nakazujejo, da ima pomembno vlogo pri nastanku bolezni moteno delovanje imunskega sistema, ki vodi v vnetja in poroženelost kože. In ravno moten imunski sistem bi lahko pripeljal tudi do srčnega infarkta, pravijo strokovnjaki. ''Moteno delovanju našega obrambnega sistema, ki bi lahko bilo krivo za luskavico, bi lahko povzročilo tudi vnetje srčnih arterij,'' pojasnjuje vodja študije in dermatolog Joel M. Gelfand iz univerze v Pennsylvaniji.

Vse, kar lahko naredite sami, je, da se čim več gibate in zdravo jeste in da že zdaj, ko nimate še nobenih težav, poskrbite za svoje srce. Tako boste morda vsaj nekaj prispevali k temu, da se boste izognili srčnemu vnetju.

Metabolični sindrom in ledvični kamni

O metaboličnem sindromu govorimo pri tistih ljudeh, pri katerih se hkrati pojavljajo nekatere od naslednjih zdravstvenih težav: motena presnova maščob, kar strokovno imenujemo dislipidemija, visok krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnega sladkorja na tešče, nizko vrednost dobrega holesterola, debelost – predvsem nabiranje maščobnih blazinic okrog trebuha. Več kot ima oseba teh dejavnikov tveganja, večja je možnost, da zboli za srčno-žilnimi boleznimi. Raziskave kažejo, da je metabolični sindrom povezan z dvakrat večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in s kar petkrat večjim tveganjem za diabetes tipa 2 ter na splošno z večjo umrljivostjo. Novejše študije pa metabolični sindrom povezujejo tudi z ledvičnimi kamni. Raziskovalci pravijo, da imajo ljudje z metaboličnim sindromom od 54 do 70 odstotkov več možnosti, da dobijo tudi ledvične kamne.

Ker je predvsem prekomerna teža tista, ki botruje tako ledvičnim kamnom kot tudi metaboličnemu sindromu, se boste proti obema težavama najbolje borili tako, da boste ohranjali zmerno telesno težo, bili fizično aktivni in se zdravo prehranjevali.

Astma in depresija ter tesnobnost

Zadnje raziskave so pokazale povezavo med astmo in psihičnimi težavami, kot sta depresija in občutki ali celo napadi tesnobe. Kar 18 odstotokov sodelujočih v študiji je poleg astme trpelo tudi zaradi takšnih ali drugačnih psihičnih težav. ''Zadnjih 20 let so znanstveniki pogosto namigovali na to, da bi lahko bila astma povezana s psihičnimi motnjami, a jim je to povezavo uspelo dokazati šele v zadnjih nekaj letih. Poleg tega je ta povezava v zadnjih nekaj letih postala tudi bolj sprejemljiva, verjetna,'' razlaga profesor psihiatrije na univerzi v Coloradu Bruce G. Bender. Tudi raziskovanje vojnih veteranov je potrdilo te dolgoletne domneve. Veliko veteranov, ki so trpeli zaradi post-travmatskega stresa, je imelo poleg psihičnih težav tudi težave z astmo. ''Pravzaprav lahko ena bolezen vodi v drugo. Težave z dihanjem lahko postopoma pripeljejo do napadov tesnobe in depresije, po drugi strani lahko psihične težave, kot je na primer depresija, astmo samo še poslabšajo,'' pove soavtor študije Renee D. Goodwin.

Če imate astmo in opažate, da kažete tudi znake depresije ali tesnobnosti, se posvetujte z zdravnikom ali psihologom. In seveda enako velja tudi za obratno situacijo – če se spopadate z depresijo in sumite, da se vam kažejo prvi simptomi astme, odidite na preiskave. Kajti tako zdravljena astma kot kakšna psihična težava vam bo povzročala bistveno manj preglavic, kot če boste bolezen prepustili sami sebi.