Ultrazvok

Ultrazvok služi pregledovanju mehkih tkiv v organizmu in je vsakdanji pripomoček pri rednih pregledih nosečnic. Koristen je predvsem pri zgodnjem odkrivanju težav z ledvicami, jetri in srcem, pogosto pa ga kirurgi za večjo narančnost uporabljajo tudi kot pripomoček pri operativnih posegih. Sicer je preiskava z ultrazvokom za pacienta povsem neboleča in nenevarna.

Rentgen skozi telo pošilja elektromagnetno sevanje, ki omogoča vplogled v notranjost telesa. Najpogosteje se uporablja za pregledovanje pljuč, čeljusti in zob ter hrbtenice, dolgih kosti in sklepov. Preiskava je neboleča, a ker se pri rentgenskem slikanju sproščajo sicer majhni odmerki sevanja, ki bi lahko ob pogosti in dolgotrajni izpostavljenosti povečevali tveganje za razvoj rakavega obolenja, se pri posameznem pacientu ta diagnostična metoda ne uporablja pogosto. A če pacient pregled opravi le nekajkrat v življenju, je tveganje zanemarljivo, pravijo strokovnjaki. Lahko pa rentgensko slikanje poškoduje plod, zato se skušajo zdravniki tej preiskavi izogniti pri nosečnicah.

Mamografija

Mamografija je namenjena iskanju rakavih sprememb v dojki. Preiskava, ki poteka s pomočjo posebne rentgenske naprave, imenovane mamograf, je lahko za žensko nekoliko neprijetna. Pri slikanju namreč dojko stisnejo med dve plošči in jo poslikajo v dveh smereh. Slika je veliko bolj čista in natančna, sevanje v dojko pa manjše, tem bolj je dojka stisnjena, kar je za marsikatero pripadnico nežnejšega spola nelagodno, čeprav večine preiskava ne boli. Količina sevanja pri mamogradiji je zelo majhna, zato je tudi tveganje za razvoj raka minimalno. Pregled z mamografom bi morale ženske po 40. letu opraviti enkrat na leto.

Magnetna resonanca

Magnetna resonanca je namenjena slikanju mehkih tkiv, kot so mišice, živčni sistem, vezi in žile. Ker deluje po principu nenevarnih magnetnih in radijskih valov, ne ogroža pacientovega zdravja in je primerna tudi za pogoste diagnostične preglede v krajšem obdobju. Preiskava z magnetno resonanco traja približno pol ure in ni boleča, kajti bolnik mora le pri miru ležati. Ker pa je nameščen v nekakšen ozek tunel, se med preiskavo marsikdo počuti klavstrofobično in nelagodno. Za boljše počutje pa je bolnik ves čas prek videokamere in mikrofona v stiku z medicinskim osebjem ali pa mu zdravnik predpiše celo pomirjevalo. Že najmanjši premiki namreč skazijo sliko ali celo povsem onemogočijo pregled.

Računalniška tomografija (CT)

Preiskava, ki je bolj znana pod kratico CT, je bila sprva namenjena iskanju tumorjev in drugih nepravilnosti v glavi, a so jo sčasoma začeli uporabljati tudi za druge dele telesa. Podobno kot pri magnetni resonanci pacient med preiskavo potuje skozi cilindrično cev, okrog njega pa hkrati kroži še rentgenska naprava. CT deluje tako, da meri absorbcije rentgenskih žarkov, računalnik pa prikaže večplastno sliko opazovanega dela telesa. Naprava namreč preiskovani organ slika z več strani in ne le z ene, kot je to značilno za rentgen, sama preiskava pa poteka s pomočjo vbrizganja ali zaužitja kontrastnega sredstva, ki dele organizma različno obarva, zato je zelo lahko razlikovati med različnimi tkivi. Ker je ta diagnostična metoda draga in ker je bolnik izpostavljen še večjemu sevanju kot med običajnim rentgenom, se jo uporablja le takrat, ko je res nujno in neizogibno. Pri nosečnicah te preiskave ne opravljajo.

Preiskava ''Pet scan''

Ta diagnostična metoda, ki se večinoma uporablja za odkrivanje razširjenosti rakavega obolenja – posebej na pljučih, želodcu, grlu in možganih – poteka tako, da se v pacientov organizem vbrizga majhna količina radioaktivne tekočine, ki se razširi po telesu in osvetli obolele dele telesa. Ker zdravnik v telo vnese tako minimalno količino snovi, se ta po pregledu zelo hitro izloči iz telesa in za pacienta ne predstavlja velike nevarnosti.