Še preden sta se deklici sploh prav zavedali sveta okrog sebe, ju je napadla bolezen, imenovana alopecija – avtoimuna bolezen, kjer imunski sistem lasne mešičke ali mešičke dlak zaznava kot tujke in jih zato napade. Posledica je delno ali popolno izpadanje las, lahko pa začnejo izpadati tudi dlake na telesu – vključno z obrvmi in trepalnicami. Faye Sandford je bila stara komaj dve leti in pol, ko so ji z glave odpadli prvi lasje. Le leto kasneje je enaka usoda doletela tudi njeno starejšo sesto Emily, ki je bila takrat stara pet let. Čeprav se je mama Paula nadvse trudila, da bi z različnimi pričeskami skrila vedno redkejše lase svojih deklic, po nekaj letih ni mogla narediti ničesar več. Hčerkama so namreč izpadli prav vsi lasje. ''Izguba las je bila zanju zelo velika stvar in bilo jima je zelo težko. Še danes jima je težko. A tako ponosna sem na njiju, ker se kljub vsemu z boleznijo tako dobro spopadata,'' pravi mama Paula Sandford.

Danes 9-letna Faye in 11-letna Emily sta se namreč odločili, da po večletnem nošenju lasulj in nenehnem skrivanju pod pokrivali, brez sramu pokažeta svoji plešasti glavi. ''Izgubljanje las je težko za vsakega. A mislim, da sta ti deklici tako močni in da si lahko brez težav stojita ob strani,'' je povedal družinski prijatelj Maude Blight. V veliko pomoč v soočanju z boleznijo pa so jima bili tudi učitelji in sošolci, ki so ju ves čas spodbujali in jima dajali vedeti, da se jima zaradi plešavosti ni treba počutiti nelagodno.Tako zdaj skozi šolska vrata ponosno in brez kančka sramu ali strahu zakorakata brez klobuka, kape, rute ali lasulje in se kljub bolezni, ki ju je napadla že v zgodnjem otroštvu, v svoji koži počutita dobro. ''Zdaj sta tako samozavestni, da gresta iz hiše brez lasulje, kar sta prej zelo težko naredili,'' razlaga mama Paula.

Za zdaj še vedno ni znano, kaj povzroča alopecijo, ki prizadane približno dva odstotka populacije, več kot polovica obolelih pa je mlajših od 20 let. Zdravniki sumijo, da gre za genetsko bolezen, ki naj bi jo aktiviral stres, pa tudi določena zdravila in cepiva. Bolezen sicer ni nalezljiva in zaradi nje oboleli ne umrejo, a marsikateri bolnik z alopecijo ima manjšo samozavest in se težje vključuje v okolje. Prav tako za alopecijo  še ne poznamo zdravila. Nekaterim obolelim začnejo sčasoma lasje oziroma dlake spet rasti, drugim se stanje nikoli ne izboljša.