Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji proti sezonski gripi vsako sezono cepi od 150.000 do 200.000 ljudi.

Kdo naj se cepi in kdo ne?

“Cepljenje proti sezonski gripi priporočamo kroničnim bolnikom z boleznimi, kot so kronična bolezen dihal, obtočil, sečil, jeter, metabolne bolezni, živčne bolezni, maligna obolenja in bolezni krvi in krvnih organov ter osebam starejšim od 65 let,“ pravi Mitja Vrdelja z Inštituta za varovanje zdravja. “Slednji pa se tudi najpogosteje odločajo za cepljenje, saj se je v zadnji sezoni 2008/2009 namreč cepila več kot četrtina oseb iz te starostne skupine,“ dodaja. Virus sezonske gripe namreč poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri njih pa se v času prebolevanja gripe tudi poslabšajo osnovne bolezni.

Cepljenje pa je pravzaprav priporočljivo za vse skupine prebivalstva, pri katerih obstaja večja verjetnost za težak potek gripe in zaplete, za vse, ki utegnejo okužbo prenesti na druge osebe ter majhne otroke. Na Inštitutu za varovanje zdravja ga odsvetujejo le osebam z resno potrjeno alergično reakcijo ne katero od sestavin cepiva, cepljenje pa je v primeru akutne vročinske bolezni potrebno odložiti.

Stranski učinki cepiva so zanemarljivi

“Po cepljenju proti sezonski gripi se neželeni učinki pojavijo zelo redko,“ pravi Vrdelja. “Ti pa so kratkotrajna povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost, oteklina in bolečina ali rdečina na mestu vboda.“

Kaj pa učinkovitost?

Cepljenje proti sezonski gripi nudi sicer kratkotrajno zaščito, saj se moramo cepiti vsako leto, ne glede na to pa naj bi bilo učinkovito. “Cepivo proti sezonski gripi je učinkovito, saj se je v več raziskavah pri zdravih odraslih izkazalo, da cepljenje prepreči sezonsko gripo v 70–90 odstotkih,“ razlaga Mitja Vrdelja. Pri cepljenih osebah pa opažajo tudi manjše število hospitalizacij in kar 70–80 odstotkov manjšo možnost smrti. Kljub temu pa je učinkovitost cepiva najslabša pri starostnikih. Nudila naj bi jim le 30–40-odstotno zaščito, vendar pa cepivo olajša sam potek bolezni in preprečuje nastanek zapletov.

Cepljenje je torej priporočljivo za vse, ki imajo katero od kroničnih bolezni, za tiste, ki utegnejo okužbo prenesti na druge osebe (zdravstveni delavci, policisti, gasilci, učitelji …) ter za starejše od 65 let. Tako boste pred gripo najbolje zaščitili sebe in vaše najbližje.