Bolezni

Simptomi, ki kažejo na bolezen ščitnice

K.B.

17. 02. 2016 13.43

V Sloveniji se z boleznijo ščitnice spopada od 200 do 300 tisoč ljudi. Najpogostejše obolenje je avtoimunsko obolenje ščitnice Hashimotov tiroiditis, ki se navadno pojavi pri ženskah okrog 50 do 60. leta starosti, lahko tudi prej. Ker imajo bolezni ščitnice najrazličnejše simptome, je nanje pravzaprav treba pomisliti in se testirati.

Težave s ščitnico so lahko tako majhne, da jih posameznik dolgo časa sploh ne prepozna. A sčasoma se lahko razvijejo v vse večje. Nenehna utrujenost, prehitro bitje srca, izpadanje las in spremembe mesečnega ciklusa je le nekaj težav, ki lahko kažejo na težave s ščitnico. Ali so ti simptomi res posledica obolenja ščitnice, lahko osebni zdravnik preveri preprosto s krvnim testom. Če ta pokaže na nepravilno raven ščitničnih hormonov, vas napoti k tirologu, kjer z ultrazvokom in drugimi pregledi bolj natančno preverijo, kaj se dogaja s to majhno žlezo v obliki metulja. Gre za žlezo z notranjim izločanjem, ki je na našem vratu in je odgovorna za izločanje hormonov. Bolezni ščitnice so v porastu tako pri nas kot v svetu, dolgotrajne motnje delovanja ščitnice pa lahko privedejo do srčno-žilnih bolezni in celo smrti, zato je pomembno, da bolezen prepoznate. Bodite pozorni na naslednje simptome.

Nepojasnjeno hujšanje ali pridobivanje kilogramov je lahko znak bolezni ščitnice. FOTO: Thinkstock

Spremembe na koži

Ščitnica nadzoruje videz kože, zato ob težavah s ščitnico lahko opazite spremembe na koži. Če ščitnica deluje prekomerno (hipertiroidizem), lahko koža postane bolj gladka in tanka ali nasprotno bolj hrapava. Prekomerno delujoča ščitnica namreč vpliva tudi na vlago v koži. Poleg tega se lahko poveča rdečica obraza in rok, medtem ko ženske s premalo delujočo ščitnico (hipotiroidizmom) delujejo v obraz nekoliko bolj bledo. Včasih zaradi težav s ščitnico telo ne more pretvoriti karotena v vitamin A, zaradi česar koža deluje nekoliko oranžno rumenkasto.

Hujšanje in pridobivanje kilogramov

Ščitnica je žleza, ki s pomočjo izločanja hormonov uravnava tudi presnovo in apetit. Če deluje prekomerno, lahko povzroči hujšanje, ne da bi si to želeli. Če deluje premalo, pa upočasnjuje presnovo in jača apetit, s tem pa prihaja do nenačrtovanega pridobivanja telesne teže.

Vroče in mrzlo

Vpliva tudi na številne preostane običajne procese v telesu. Če je ščitnica prekomerno aktivna, te procese pospešuje, zaradi česar lahko pacientu kaj hitro postane vroče. Prebudi se lahko popolnoma preznojen in čuti hitrejši utrip srca. Po drugi strani pa premalo delujoča ščitnica lahko povzroči, da nas ves čas zebe, saj je naša presnova upočasnjena. Prav tako tudi drugi procesi v telesu.

Slabo počutje

Nepravilno delujoča ščitnica močno vpliva tudi na naše počutje. Če je hiperaktivna, lahko prinaša občutke tesnobe, močnejša čustva in psihozo. Slabše delujoča ščitnica pa lahko privede do depresije in občutkov obupa. Hipotiroza lahko prinese tudi nekatere kognitivne težave, kot so slabše pomnenje in upočasnitev motoričnih sposobnosti. Občutek, kot da ste nekoliko omotični in imate premalo energije.

Utrujenost

Obe obliki bolezni ščitnice pa imata en skupen simptom – nenehno utrujenost. Pri premalo delujoči ščitnici je bolnik večkrat utrujeno in zato nima dovolj energije, da bi telovadil. S tem pa postaja vse bolj in bolj utrujen in brez kondicije. Prekomerno delujoča ščitnica pa privede do pretirane aktivnosti, zaradi česar lahko svoj organizem preveč obremenimo in postanemo kronično utrujeni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

ščitnica prekomerno delujoča ščitnica premalo delujoča ščitnica hipotiroidizem hipertiroidizem hashimotov tiroiditis