Lani je priljubljeni igralec Michael J. Fox odkrito spregovoril o 22 let dolgi vojni s Parkinsonovo boleznijo. Diagnozo so mu postavili leta 1998, danes pa Fox pri svojih 59 letih odkrito govori o vseh težavah, s katerimi se sooča. Portal Ordinacija.hr ga omenja, ker je bilo njegovo zdravje nedavno še bolj ogroženo – odkrili so mu tumor na hrbtenici, zaradi katerega si je med padcem zlomil roko. "To je bil najtemnejši trenutek v mojem življenju, dobesedno sem ponorel. Naslonil sem se na kuhinjsko steno in čakal rešilca . Počutil sem se, kot da sem dosegel dno. V tistem trenutku nisem mogel najti niti ene svetle točke, čutil sem zgolj obžalovanje in bolečine," je pojasnil za revijo People.

Kako prepoznati Parkinsonovo bolezen? 

Parkinsonova bolezen se nanaša na gibalno motnjo, ki jo povzroči izguba nevronov. Ti izločajo dopamin, nevrotransmiterje v delu možganov, ki nadzoruje gibanje. Atipični simptomi so prisotni pri vsakem četrtem srčnem napadu in lahko prinesejo usodne posledice. ''Izguba nevronov je najizrazitejša v delu možganov, ki izloča dopamin. Dopamin 'upravlja' dele možganov, ki so odgovorni za izvajanje gibov in koordinacijo,'' je pojasnila dr. Sandra Morović, dr.med., specialistka nevrologije. Bolezen je dobila ime po Jamesu Parkinsonu, londonskem zdravniku, ki je prve simptome te bolezni opisal že leta 1817.

Prvi simptom, ki se najpogosteje pojavi, je tremor ali tresavica telesa, ki je ni mogoče obvladati. Na začetku se običajno pojavi v eni roki, lahko pa se pojavi tudi na ustnicah, bradi in jeziku. Prav tako prihaja do togosti mišic rok, nog in vratu ter upočasnitve gibanja. Vsak bolnik ima drugačno kombinacijo ali le en simptom, najpogosteje pa gre za progresivno napredovanje bolezni, zato se bolniki v prvih mesecih bolezni tega sploh ne zavedajo. Pri nekaterih bolnikih lahko bolezen hitro napreduje, nekateri pa lahko več let živijo samostojno in brez večjih težav. 

Pri tremorju, okorelosti in počasnosti gibanja lahko prihaja tudi do slabšega ravnotežja, ki nastane zaradi oslabitve ali izgube posturalnih refleksov. Slednji so odgovorni za ohranitev pokončnega položaja in nas varujejo pred padci. Dolgoročno lahko bolniki občutijo depresijo, pojavijo se motnje spanja, pa tudi nenadzorovano uriniranje. Opazimo lahko spremembe v bolnikovem rokopisu in govoru, prihaja do počasnega in nejasnega govora, medtem ko se pri pisanju črke običajno zmanjšajo.

Čeprav prizadene oba spola, se 50 odstotkov pogosteje pojavlja pri moških. Starost ni dejavnik tveganja, čeprav se bolezen pri bolnikih največkrat razvije okoli 50. leta.

Povzeto po Ordinacija.hr