Prehranska strokovnjakinja Andreja Širca Čampa je zaposlena na ljubljanski Pediatrični kliniki, kjer prihaja v stik z otroki, ki jim diagnozirajo sladkorno bolezen tipa ena. Tak otrok bo imel sladkorno bolezen vse življenje, zato je pomembno, da privzame zdrav življenski slog in s tem prepreči nevarno nihanje krvnega sladkorja. Takšna uravnana sladkorna bolezen (pa naj bo tipa ena ali dva) prepreči pojav številnih možnih zapletov. Ti so lahko zelo hudi: od slepote do amputacije udov. Bolnik, ki nima uravnane sladkorne bolezni, ima tudi večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Več o tem si lahko preberete v spodnji povezavi.

Tako otrokom kot odraslim, ki dobijo diagnozo sladkorne bolezni, pomaga, če poskušajo bolj zdrav življenjski slog privzeti tudi njihovi bližnji. Pri otrocih je še posebej v pomoč, če postanejo starši zgled. 

Vsem bolnikom ne ustreza enaka prehrana. "Denimo mlajši so pogosto bolj dovzetni za priporočilo, naj se več gibajo. Če to storijo, jim je na voljo več hrane kot nekomu, ki je diagnozo dobil starejši in se težje naenkrat začne dovolj gibati. Njegova prehrana mora biti prilagojena temu, da se manj giba."

Vsakemu bolniku poskušajo pomagati najti življenjski slog, ki se ga bo lahko držal. Pomembno se je prehranjevati redno, kar pomeni, da je čez dan razporejenih več obrokov. A če bi bil prevelik izziv poskrbeti za pet obrokov, kar je splošno priporočilo, svetujejo tri. "Ker je bolje, da ima bolnik tri, ki so čez dan razporejeni v primernih časovnih intervalih, kot da se trudi, da bi jih imel pet, in jih mora zaradi obveznosti vedno znova izpuščati." Za otroke do konca osnovne šole sicer še vedno velja, da bi morali imeti pet obrokov dnevno.

Splošni nasveti za zdravo prehranjevanje so isti kot za ljudi, ki nimajo diagnoze. "Zdravo prehranjevanje je zmerno in redno. Priporoča se poseganje po lokalni hrani, ki naj bo čim bolj sveže pripravljena," pove strokovnjakinja.

Dodaja, da za sladkorno boleznijo tipa dva večinoma zbolijo ljudje, ki se kar nekaj časa teh načel prehranjevanja niso držali, za povrh so se običajno tudi premalo gibali. Zaradi obojega imajo pogosto težave s čezmerno telesno težo.

Če je število kilogramov preveliko, a je diagnoza sladkorne bolezni tipa dva postavljena dovolj zgodaj, je mogoče s spremembo življenjskega sloga, ki vodi v izgubo odvečne teže, celo za nekaj let odložiti zdravljenje. "To se zgodi, ker se zmanjša inzulinska rezistenca," pojasni Širca Čampa.

Ob prehrani je za uravnavanje bolezni res ključno še gibanje. Vsak dan bi se morali gibati od trideset do šestdeset minut, kar je pravzaprav zopet priporočilo za vse, ne le za tiste z diagnozo. "Zanimivo je, koliko ljudi trideset ali štirideset let ne more živeti zdravo. Ko dobijo diagnozo sladkorne bolezni, pa lahko naenkrat spremenijo vse svoje prehranjevalne in gibalne navade," opaža strokovnjakinja. "Če bi jih že prej, bi se lahko  bolezni izognili." Zdrav življenjski slog je preventiva.

Sem spada tudi trud, da v odraslosti ohranjamo primerno telesno težo."Ta je največji pokazatelj, ali res živimo zdravo. Nič ni narobe, če imamo čez zimo kakšen kilogram več, spomladi ga lahko z več gibanja hitro izgubimo. A če imamo vsako leto po dva kilograma več, preveč pojemo. Morda pojemo samo eno žemljo na dan preveč, vendar se to ob koncu leta pozna." Čezmerna teža pa je dejavnik tveganja.