Ljudje se premalo zavedajo, da je sladkorna bolezen eden največjih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. 

"Srčno-žilne bolezni se pri osebah s sladkorno boleznijo pojavijo tudi 15 let prej," razlaga dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine na UKC Ljubljana. "Po nekaterih ocenah ima nekdo s sladkorno boleznijo, ki je star okoli 50 let, v povprečju za šest let krajšo pričakovano življenjsko dobo. In več kot polovica te ogroženosti je na račun večjega tveganja za srčno-žilne bolezni. Seveda so najbolj ogroženi tisti bolniki s sladkorno boleznijo, ki že imajo hkrati pridruženo tudi kakšno srčno-žilno bolezen. Toda srčno-žilno ogrožene so tudi osebe s sladkorno boleznijo, ki srčno-žilne bolezni sploh še nimajo."

Ogrožene pa so tudi osebe, ki imajo sladkorno bolezen, a se tega sploh ne zavedajo. "Nova raziskava je pokazala, da je pri bolnikih, ki so preboleli srčni infarkt, 40 odstotkov sladkornih bolnikov, ki pred tem sploh niso vedeli, da to bolezen imajo," pove prim. Matija Cevc, dr.med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. "Vsi so imeli tudi povišane maščobe, a se niso zdravili (pri sladkorni bolezni namreč pride tudi do motnje presnove maščob op. a.)." Posledica pa je bil infarkt.

Kar veliko ljudi naj sploh ne bi vedelo, da imajo sladkorno bolezen. "Ker so asimptomatski, nimajo simptomov, znakov, ki so tipični za sladkorno bolezen," pojasnjuje dr. Skvarča. "A hkrati nimajo niti opravljene meritve, ki bi diagnostično potrdila prisotnost sladkorne bolezni." To je mogoče potrditi z oralnim glukozno tolerančnim testom (OGTT). Izvaja se po vsaj tridnevnem neomejenem uživanju ogljikovih hidratov (več kot 150 gramov dnevno). Na testiranje človek pride na tešče. Vendar pa nato zaužije 75 gramov glukoze, raztopljene v 250 do 300 ml vode. 120 minut po tej obremenitvi se vzame vzorec krvi.

S tem testom je mogoče sladkorne bolnike prepoznati pravočasno in če ti nato upoštevajo navodila zdravnika – jemljejo zdravila in ustrezno spremenijo življenjski slog, lahko preprečijo mnoge zaplete, v katere lahko vodi sladkorna bolezen. Ta vpliva na vse organe v telesu in tudi na oči, ledvice, periferno živčevje ... Med najhujšimi zapleti so tudi slepota, dializa, amputacija noge.

"Žal so ti zapleti pogosto prav posledica tega, da se ljudje ne držijo tega, kar jim je bilo priporočeno. Tisti, ki jim je treba amputirati nogo nad kolenom, pa imajo prognozo, da jih v enem letu skoraj 50 odstotkov umre," pove prim. Cevc. "To je res grozen zaplet, ki pa se mu lahko izognemo."

Poleg tega da ima sladkorni bolnik večje tveganje za infarkt, ima tudi 2,5 do petkrat večje tveganje za srčno popuščanje, prav tako hudo stanje, ki je smrtonosnejše kot marsikateri rak, ki se ga sicer ljudje bojijo bolj kot srčno-žilnih bolezni, pa opozarja dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine v Splošni bolnišnici Celje.

Pri preprečevanju in uravnavanju sladkorne bolezni je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in da se dovolj gibamo. A kaj je ta dovolj? "Odvisno je od človeka," pravi prim. Cevc. Zato je pomembno, da se bolniki tudi glede tega posvetujejo z zdravnikom. Ne koristi pa niti zdravemu človeku nobeno pretiravanje (kot je denimo maraton).

"To je zlato pravilo pri zdravem življenju – ničesar ne sme biti preveč," se strinja dr. Skvarča. "Pri sladkornih bolnikih naj bi bilo varno, da se gibljejo nekje 150 minut tedensko. Kombinirajo naj aerobno in anaerobno vadbo, torej vaje za moč. Ljudje, ki že imajo zaplete, pa naj se res posvetujejo z zdravnikom, saj lahko denimo pri retinopatiji to močno poslabša kakšno dvigovanje težkih bremen in podobno."

Kako je s prehrano? Ogromno vprašanj dobimo o najrazličnejših dietah, prehranskih dodatkih, seveda zadnje čase tudi o konoplji, pravi dr. Skvarča. A ravno nedavno je imel v ordinaciji sladkorno bolnico, ki se je držala ene od priljubljenih diet. Izgubila je 10 kilogramov in pri sladkorni bolezni je vsekakor blagodejno, če izgubimo odvečno težo. Toda zaradi te diete ji je zelo močno narasel holesterol, torej si je škodovala. "Bile so narejene primerjave teh raznih izključitvenih diet," nadaljuje prim. Cevc. "Vse so imele kratkoročni učinek glede telesne teže. A dolgoročno nobena ni bila boljša od tega, kar zdravniki načeloma priporočamo. To pa je zdrava mediteranska prehrana."

Bolniki lahko podporo poiščejo tudi v ustreznih društvih, kjer je na voljo kopica informacij. Dr. Skvarča pa opaža, da se pravi čudež pri bolnikih zgodi tudi, ko si sami začnejo meriti krvni sladkor in uvidijo, kako visoke so res lahko njegove vrednosti po nekaterih vrstah hrane. Takrat najbolje razumejo, kako močno si lahko škodijo z nepravilnim prehranjevanjem.

Sladkorna bolezen je kronična – torej ni ozdravljiva. Število obolelih raste. Trenutno jih je na svetu več kot 400 milijonov. Če bo število raslo kot do sedaj, so ocene, da jih bo do leta 2045 že več kot 600 milijonov.

Vemo, kaj je preventiva – zdrav življenjski slog. Ko človek zboli, pa je privzemanje zdravih navad še posebej nujno in neobhodno, če želimo živeti dolgo in kakovostno.

Tukaj si preberite več o glikemičnem indeksu in glikemični obremenitvi hrane oziroma obrokov. To nam lahko pri uravnavanju krvnega sladkorja še kako pomaga.