''Stroka trdi, da dobimo s pomočjo vida iz svoje okolice kar prek 83 odstotkov podatkov, ki jih ljudje potrebujemo za vsakdanje življenje in celo za preživetje. Zato v naši civilizaciji vid prevladuje nad vsemi drugimi čutili. Strokovnjaki pravijo, da je naša kultura okulocentristična. Nič čudnega ni torej, da je sodobna organizacija življenja in večina najnovejših tehnoloških in drugih pridobitev danes takih, da zahtevajo zdrav vid,'' poudarja Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodaja: ''Rezultati obširne študije med prebivalstvom ZDA in Avstralije so tudi pokazali, da se tretjina ljudi najbolj boji raka, tretjina drugih bolezni, kar tretjina pa slepote.''

Tako pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije že deset let poteka globalna kampanja Vid 2020: pravica do vida, katere glavni namen je preprečiti, da bi do leta 2020 število slepih in slabovidnih še bolj bistveno in skrb vzbujajoče naraščalo. Še posebej problematične so težave z vidom, ki so posledica sladkorne bolezni in ki bi jih lahko z rednimi presejalnimi pregledu vsaj delno preprečili, še pravijo strokovnjaki. ''Zanesljivo lahko verjamemo trditvam oftalmologinje doc. dr. Mojce Globočnik Petrovič, ki pravi, da bi bilo moč kar 90 odstotkov slepote in slabovidnosti, ki sta posledica diabetesa, preprečiti, če bi uvedli vsaj med diabetiki redne presejalne preglede. Taki pregledi v zdravstvu pomenijo enega najmanjših izdatkov ob največjih možnih prihrankih. Če pa bi presejalne preglede vida redno opravljali med vsem prebivalstvom, bi bil učinek še precej večji,'' še pove Tomaž Wraber.

Zveza društev slepih in slabovidnih ob letošnjem svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice opozarja še na eno težavo, in sicer na računalnike, ki jih v poklicne in zasebne namene uporabljajo slepi in slabovidni. To jim omogoča posebna programska oprema, včasih dopolnjena z ustreznimi strojnimi dodatki (na primer brajevo vrstico, elektronsko lupo in podobno). Pogosto pa jim računalniki odpovedo, kajti ti posebni programi niso povsem usklajeni z ostalo programsko opremo. Ko pride do teh tehničnih težav, jih slepi in slabovidni le stežka rešijo sami. Tako bi nujno potrebovali računalniško podjetje z zadostnim številom ustrezno usposobljenih računalničarjev, ki bi lahko vsaj nekaj ur dnevno s spletno povezavo priskočili na oddaljeno pomoč, še pravijo na zvezi.