Debelost je eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni, poleg tega številni pacienti, ki trpijo za sladkorno boleznijo, še nimajo postavljene diagnoze. Prav zato je pomembno, da tisti, ki se soočate s prekomerno telesno težo pazite na spremembe na stopalih. Prvi znaki infekcije diabetičnega stopala so:

- Koža postane rožnato rdeča;
- je vroča na otip;
- pojavijo se mehurji oziroma žulji;
- pojavi se rumeni ali zeleni gnojni izcedek.

Da trpi za sladkorno boleznijo, se ni zavedal 50-letni moški, ki je se je prav tako spopadal z debelostjo. Vsak dan je fotografiral svoje stopalo, ki je postajalo vse bolj vneto. Mislil je, da se bo stanje izboljšalo samo po sebi, a po desetih dneh, ko je bilo stopalo že v gangrenskih ranah, je le obiskal bolnišnico. Zdravniki iz univerzitetni bolnišnice v Ženevi (Švica), ki so poročali o primeru, so pojasnili, da pacient trpi za sladkorno boleznijo in periferno neuropatijo – poškodbo živcev v okončinah. Potreboval je takojšnjo operacijo, pri kateri so mu bodo odstranili mrtvo tkivo z rane, predpisali pa so mu še tritedensko antibiotično terapijo, s katero so pomirili infekcijo.

Njegove fotografije so zdravniki objavili v medicinskem žurnalu The New England Journal of Medicine in z njimi pokazali, kako uničujoč učinek ima lahko sladkorna bolezen na telo, še posebej na stopala. Kot je razvidno, so se majhne ranice hitro razvile v hude razjede na nogah, ko se je koža drgnila ob čevelj pri hoji, kasneje pa je prišlo do infekcije, ki je stanje še zapletla. V nekaj dneh je bilo stopalo povsem črno in pacient je potreboval urgentno operacijo.

V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov 136.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, mnogi izmed njih pa se spopadejo tudi z diabetičnim stopalom, ki lahko v primeru, da stanja ne zdravimo, zahteva amputacijo stopala. Težave s stopali so pogostejše pri diabetikih, ker so pacienti bolj izpostavljeni slabi cirkulaciji, ki lahko oslabi občutke v nogah. Tako ne čutijo, da so njihova stopala poškodovana in se lahko razvijejo žulji in rane, ki jih pacient ne zazna, kar poveča možnosti za infekcijo. Slaba cirkulacija prav tako pomeni, da se rane celijo počasi in ima bolnik večje tveganje za infekcijo.

Stanje se običajno pojavi pri pacientih, ki imajo slab nadzor nad nivojem krvnega sladkorja, ker še nimajo postavljene diagnoze. Sicer pa se periferna neuropatija pojavi pri kar 70 odstotkih bolnikih s sladkorno boleznijo, zaradi česar je pomembno, da stanje jemljemo resno.