66-letnik se je v zadnjih 25 letih spopadel s kar 21 kožnimi tumorji na glavi. Začelo se je leta 1993, ko je na čelu opazil znamenje in odkril, da postaja trdo in oteklo. Znamenje je bilo tudi srbeče in občutljivo. ''Če znamenje ne bi bilo direktno na sredini čela, ga ne bi opazil in verjetno bi me ubil,'' je priznal za britanski Mail Online. ''V zadnjih 25 letih sem se skoraj vsako leto spopadel z novim kožnim rakom in prestal številne operacije. Moje telo se je popolnoma spremenilo. Izgubil sem uho, kožo na delu čeljusti in lasišča pa so mi popolnoma odstranili in jo zamenjali z drugo kožo.''

Spopadal se je z bazalno-celičnim karcinomom, ki se je začel na čelu, a se pozneje razširil na uho, čeljust, desno ramo. Prav zato je prestal več operacij, s katerimi so mu odstranjevali kožnega raka in kožo presajali iz drugih delov telesa, kot je na primer noga. Poleg tega je prestajal intenzivno radioterapijo. Med zadnjo večjo operacijo, ki jo je prestal leta 2016 in je trajala 13 ur, so mu odstranili tri tumorje na glavi. Poleg tega še tumor na ušesu, delu čeljusti, vratu in ramenski mišici. Del lasišča so mu morali tudi odstraniti in ga nadomestiti s kožo iz noge. Kljub temu so mu po tej operaciji zdravniki le dejali, da je premagal kožnega raka. Kar je bila novica, ki jo je dolgo čakal.

Kaj je povzročllo kožnega raka?

Svoje grozljivo stanje pripisuje ribarjenju v otroštvu, čeprav je za diagnozo kožnega raka izvedel šele desetletja pozneje, ko je bil star 41 let. ''Vse svoje otroštvo sem preživel na soncu. Zdravnik mi je dejal, da so moja leta, ki sem jih v otroštvu preživel na ribarjenju, povzročila kožnega raka.''

Da je treba kožo še posebej varovati v otroštvu, danes dermatologi pogosto opozarjajo. ''Zavedati se je treba, da je kožo treba ščititi od samega rojstva, da otroška koža v ranih letih ni sposobna samozaščite in popravljanja napak tako kot koža starejšega človeka, ki že ima razvite obrambne mehanizme. Otroška koža ni enaka odrasli koži. Njeni obrambni mehanizmi niso enaki, saj ni enako sposobna tvoriti pigmenta in je bolj občutljiva na sončne žarke. Sončne opekline v otroštvu so eden od dejavnikov tveganja za poznejše nastajanje kožnega raka melanoma, ki se ga pravzaprav najbolj bojimo,'' pove dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med.

Colin Davies se danes tega dobro zaveda: ''Rad bi opozoril ljudi, naj se ne počutijo nepremagljive. Sam sem kar dve leti opazoval znamenje, ki se mi je zdelo nenavadno, a šele ko je postalo trdo, oteklo in srbeče, sem spoznal, da gre za raka. Takrat so mi znamenje odstranili, a rak je rasel hitro in kmalu se je razširil čez celo glavo.''

Kaj je bazalno-celični karcinom?

Bazalno-celični karcinom je najpogostejša oblika kožnega raka, ki predstavlja kar 80 odstotkov primerov kožnega raka. Velja za manj smrtonosnega kot maligni melanom, saj ga običajno zelo uspešno zdravijo z operacijo. A če ga odkrijemo pozno, je zdravljenje lahko bolj zapleteno. Navadno ga povzroča izpostavljanje UV-žarkom med sončenjem ali v solariju. Zgodnji znak te oblike kožnega raka je rana ali znamenje, ki krvavi in se noče zaceliti.

Bazalno-celični karcinom je skoraj vedno mogoče ozdraviti z operacijo in se redko razširi na druge dele telesa. A če ga dolgo časa ne zdravimo, lahko nastanejo zapleti, še posebno če se razširi na predele, kjer ga je težje odstraniti, kot so okoli oči, nosu ali ušesa.

'Sam se ne bom nikoli več sončil'

''Potem ko sem 25 let svojega življenja preživel v bolnišnici in ves čas prejemal sporočila, da sem ozdravljen, in nato znova zbolel, se ne bom več sončil,'' je odločen Colin Davies. Dodal je, da se vseeno veseli življenja brez raka in upa, da se ne bo več ponovil. Svojo zgodbo je delil z drugimi, ker si želi ljudi opozoriti na nevarnosti sončenja. ''Če greste ven in se sončite, se igrate s svojim življenjem in lahko končate kot jaz. Kožni rak ni nekaj, česar se lahko preprosto znebite. Lahko vam popolnoma spremeni identiteto in vas obsodi na smrt. Sam ne bom nikoli več užival v sončenju, a če se boste vi letos sončili, poskrbite, da boste svojo kožo zaščitili s sončno kremo in nosili pokrivala. Veliko srečo imam, da sem še živ in da sem vedno imel tudi podporo svoje družine in prijateljev, a nekdo drug morda ne bo imel take sreče.''