V Sloveniji še nimamo ocene, koliko ljudi ima nediagnozirano ter s tem nezdravljeno spalno apnejo, pove strokovnjakinja za motnje spanja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodja laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana. "Študije v drugih državah pa kažejo, da je zdravljen le majhen delež bolnikov, in sicer pod 10 odstotkov." To je zaskrbljujoče, saj spalna apneja poslabšuje kakovost življenja ter celo povečuje tveganje za tako hud dogodek, kot je srčni infarkt ali možganska kap.
Kako prepoznati, ali imate spalno apnejo?
Nekaj znakov lahko prepoznate sami, o drugih vam lahko poročajo najbližji. "Osebe z obstruktivnimi pavzami dihanja v spanju ponoči smrčijo. Ob tem prihaja do prekinitev dihanja, ki so daljše od deset sekund. Bolnik z motnjami dihanja se jih sprva ne zaveda. Ko je pavz v dihanju vse več in postajajo daljše, se začne zjutraj zbujati utrujen z glavoboli in suhimi usti. Podnevi je utrujen in zaspan."
Spalna apneja je motnja dihanja med spanjem. Sama apneja je izraz za prekinitve dihanja, ki trajajo vsaj deset sekund. Kot zapišejo na spletni strani Klinike Golnik, obstajata dve vrsti spalnih apnej. Najpogostejša je obstruktivna, ki je "posledica ovire v zgornjih dihalih". Obstaja še centralna, pri kateri so težave "posledica zmanjšanih impulzov za dihanje s strani možganov". Z zdravnico smo govorili o obstruktivni apneji. V spodnji povezavi lahko več izveste še o drugih težavah, ki se lahko pojavljajo med spanjem.
Nezdravljena apneja sedemkrat poveča tveganje za prometno nesrečo
Če je spalna apneja nezdravljena, poslabšuje kakovost življenja. Težko je živeti polno, če si nenehno utrujen. Poleg tega vpliva na zdravje srca in ožilja. Kot pišejo na strani Klinike Golnik, povzroča "pomembne padce nasičenosti krvi in visok krvni tlak". Kot opozori zdravnica: "Nezdravljena obstruktivna apneja v spanju poveča tveganje za kardiovaskularne dogodke, kot sta srčni infarkt in možganska kap." Na strani ameriškega Nacionalnega združenja za spanje dodajajo, da bolniki pogosteje obolevajo za depresijo.
Zaradi utrujenosti predstavljajo večjo nevarnost v prometu. "Ker so bolniki podnevi hudo zaspani, imajo tudi za sedemkrat povečano tveganje za prometne nesreče," poudarja strokovnjakinja. "Zato po pravilniku za voznike motornih vozil niti niso primerni, da bi sedli za volan."
Kako pri nas diagnozirajo spalno apnejo?
Motnje spanja, kot je spalna apneja, diagnozirajo v laboratorijih za motnje spanja, kjer lahko osebo povabijo, da prespi. Laboratorij, ki deluje v okviru UKC Ljubljana, vodi izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj. "Bolnike z motnjami dihanja v spanju diagnoziramo z merjenjem dihalnih funkcij med spanjem, kar se lahko opravi s poligrafijo ali polisomnografijo."
Medtem ko zdravniki pri centralni apneji težje pomagajo, pri obstruktivni rešitev obstaja. "Kadar gre za obstruktivno motnjo dihanja, pulmologi uvedejo poseben aparat, ki ga bolniki nosijo samo med spanjem in jim pod vplivom pozitivnega pritiska med spanjem drži odprto dihalno pot."
Kot zapišejo na spletni strani Klinike Golnik, bolnikom, ki so pretežki, priporočajo še izgubo odvečne teže, poleg tega vsem svetujejo izogibanje alkoholu in obilnim obrokom v večernih urah. Motnja dihanja v spanju pogosteje prizadene ljudi, ki imajo prekomerno telesno težo, moške, srčne bolnike, ljudi z motnjami v delovanju ščitnice in ljudi z nekaterimi posebnostmi zgornjih dihal.
