Bolezenski vzroki motenj spanja

– Sindrom prekinitve dihanja med spanjem

Smrčanje samo po sebi ni bolezen in oseba, ki smrči, se lahko ravno tako dobro naspi kot tista, ki ne. A težava se pojavi, če pri smrčanju prihaja do prekinitve dihanja zaradi zapore v predelu žrela. Takrat smrčanje osebi onemogoča, da bi zadihala in lahko pride do prekinitve dihanja daljše celo od 10 sekund. Če se takšna zapora pojavi 25-krat v eni uri spanca, govorimo o sindromu prekinitve dihanja med spanjem ali OSA (obstructive sleep apnea). Ti bolniki imajo zaradi prekinitev dihanja premalo kisika v krvi, ko pride do prekinitve dihanja, se tudi zbudijo iz globokega spanca v budnost ali v povsem plitek spanec. Najhuje je to, da so zjutraj zaspani, utrujeni, zaspijo pri delu, vožnji avtomobila in že v dopoldanskem času ne morejo normalno delovati. Kot pove dr. Fležar, diagnozo postavijo z nočnim snemanjem spanja – somnografijo, zdravijo pa z aparati, ki pomagajo pri dihanju.

Tudi smrčanje samo ni tako zanemarljiv problem, saj je veliko srečnih zakonov že šlo po zlu zaradi tega simptoma; bolniki, ki smrčijo, se težje odločajo za letovanje, da ne bi motili drugih, socialno se radi izolirajo. Žal smrčanja ne znamo zelo učinkoviti zdraviti, pomagamo lahko le približno vsakemu desetemu smrčaču. Je pa iz časov prvih zametkov tenisa, ko so igrali ta šport še z žogicami iz plute, najti zapise, da se je taka teniška žogica všila v poseben žep na hrbtu spalne srajce in mehansko preprečevala, da bi smrčač ležal na hrbtu, s tem pa se je smrčanje zmanjšalo. Tudi oblika ležišč z nastavljivim naklonom in neravno površino je služila takemu namenu – seveda le pri tistih, ki smrčijo zgolj, kadar spijo na hrbtu.

– Refluksna bolezen požiralnika

Gre za bolezen, ki nastane, ko mišica zapiralka na koncu požiralnika, tik pred vhodom v želodec, ne tesni dovolj in se kisla vsebina iz želodca pomakne nazaj v požiralnik. Simptom je izrazit predvsem ponoči, ko ležimo vodoravno. Čutimo ga kot zgago, ponoči med spancem pa tudi kot hud napad krča v področju glasilk, ki se zaradi stika s kislo vsebino stisnejo in bolnika v paničnem strahu in občutku davljenja zbudijo. Poleg dietnih nasvetov (kaj se sme in kaj ne sme jesti pred spanjem) in zdravil je zelo dober ukrep tudi dvig – naklon ležišča od glave proti nogam. Ker sodobna ležišča omogočajo uravnavanje naklona hrbtnega predela, je zaradi naklona ponoči manj drsenja bolnika proti dnu postelje. Priporoča se, da je višina ležišča pri glavi vsaj 10–12 cm nad višino hrbtnega dela.

– Telesne (sklepne, mišične) bolečine, ki povzročajo pogosto spreminjanje položaja telesa

Vnetni in degenerativni revmatizem je predvsem pri starejših ponoči razlog, da se (predvsem na trdih ležiščih) bolnik premakne večkrat, kot je običajno. Več kot šest premikov telesa na uro spanja je že dovolj, da se arhitektura spanja toliko spremeni, da človek ne dobi zadosti kakovostnega globokega spanja. Poleg tega, da ga ponoči bolečine lahko zbujajo, se lahko zjutraj zbudi nenaspan in utrujen, z ali brez bolečin v prizadetih sklepih. Ležišča, ki zagotavljajo razbremenitev teh sklepov zaradi pritiska na podlago in mogoče te dele telesa celo ogrejejo (npr. vodna postelja), so običajno dobrodošla pri izboljšanju kakovosti spanca.

– Sindrom nemirnih nog in/ali sindrom periodičnih zgibkov nog (telesa) med spanjem

Gre za nevrološko bolezen, ki ni tako redka. Kaže pa se lahko tako v budnosti (neustavljiva želja po premikanju nog; človek zelo težko sedi pri miru itd.) kot v spanju. V spanju se ti zgibki (običajno počasni premiki palca na nogi ali celih nog) povežejo v plitve faze spanja; zjutraj se človek zbudi utrujen, zaspan, lahko s »svinčenimi« nogami ali utrujenostjo v mišicah nog. Žal razen zdravil drugi ukrepi ne pomagajo bistveno vplivati na simptomatiko, ki je izrazitejša, kadar so mišice zaradi dnevnih aktivnosti utrujene.

– Nočna hipoventilacija (preplitvo dihanje) pri zelo debelih ljudeh in pri srčnih bolnikih s srčnim popuščanjem

Čezmerna telesna teža (predvsem indeks telesna mase – ITM večji kot 35) je pri vsakem desetem belcu povezana z preplitvim dihanjem tako ponoči kot (v napredovalih fazah bolezni) tudi v budnosti. Ko se tak človek v postelji uleže v vodoravni položaj, se vsebina trebušne votline pomakne navzgor, potisne trebušno prepono proti pljučem in s tem zmanjša volumen pljuč. Delo dihalnih mišic pa je večje, če morajo pri dihanju premikati prsni koš in še celotno trebušno vsebino. Posledica je preplitvo dihanje, ki se kaže s stalno zaspanostjo, pomanjkanjem kisika v krvi in utrujenostjo.

Pri hudih srčnih bolnikih z močno razširjenim srcem in nabiranjem tekočine v pljučih ravno tako prihaja do nepravilnega, periodičnega dihanja, dnevne utrujenosti in slabše kakovosti spanja. Ponoči nimajo globokega spanca, zjutraj so pogosto utrujeni in slabo spočiti. Dvig vzglavja ali ležišče z možnostjo nagiba lahko olajša dihanje ponoči in nadomesti dve ali tri blazine, na katerih ti bolniki ponoči ležijo, da si zmanjšajo težave s sopenjem.

Če je vzrok za vašo nespečnost bolezenski, potem se morate obrniti na svojega zdravnika, ki vas bo napotil v laboratorij za motnje spanja. Če je vzrok za nespečnost drugje, pa si pomagajte z naslednjimi nasveti za boljši spanec.

Ste se nam že pridružili na naši  Facebook strani? To lahko storite s klikom na